Potratno in nezakonito

Maribor - »Načrt župana Andreja Fištravca o umestitvi Mariborske knjižnice v stavbo Centruma ni samo negospodaren, temveč tudi nezakonit«. To je stališče Lidije Divjak Mirnik, mestne svetnice, poslanke državnega zbora (na listi LMŠ) ter nenazadnje tudi mariborske županske kandidatke na bližnjih lokalnih volitvah.

Kot je dejala včeraj, je odisejada z različnimi lokacijami za preselitev knjižnice že komična, pri zadnjem predlogu aktualnega župana pa gre očitno za prazno predvolilno obljubo, ki je povsem nerealna. Bo pa Fištravec verjetno spet uporabil zanj značilno taktiko, češ, pripravil sem rešitev, mestni svetniki pa so jo zavrnili. Divjak Mirnikovi se zdi 13,3 milijona evrov vsaj za polovico preveč za ureditev stavbe Centruma, nenazadnje je znašal zadnji predračun za ureditev sedanje lokacije na Rotovškem trgu le dva milijona več. Pri tem gre za veliko bolj ambiciozno naložbo, ki bi vključevala tudi ureditev nekdanje dvorane Lutkovnega gledališča, prostorov projektne pisarne in celotnega trga.

Tudi finančna konstrukcija, po kateri bi mesto samo plačalo celotno investicijo, se ji zdi povsem deplasiran. Kot je dejala ji je novi minister za kulturo Dejan Prešiček potrdil, da je Mariborska knjižnica še vedno sodi med prioritetne projekte ministrstva, zato bi bilo nujno počakati, da s vlada konstituira in se poskuša čimveč sredstev pridobiti tudi od države in iz različnih evropskih skladov. Ta sredstva  - gre za 2,9 milijona evrov - so vezana prav na lokacijo Rotovškega trga, zato je potrebno pri njej vztrajati, nenazadnje so za različno dokumentacijo za tamkajšnji projekt porabili že poldrugi milijon iz mestnega proračuna.

Predsednik Liste za pravičnost in razvoj (LPR) Stojan Auer (Divjak Mirnikova je le poslanka na listi Stranke Marjana Šarca, v mestnem svetu pa je še vedno članica LPR) je opozoril še na dve sporni okoliščini. Ne glede na to, da je podjetje MTB, ki je gradilo stavbo Centruma v stečaju, je gradbeno dovoljenje še vedno veljavno in se glasi na izgradnjo poslovno-stanovanjskega objekta. Poleg tega arhitekt stavbe s spremembo oblike in namembnosti sploh še ni bil seznanjen. V preteklosti niso bile redke tožbe iz naslova kršitve avtorskih pravic, poleg tega pa arhitekt za svoje delo iz stečajne mase sploh še ni dobil plačila. In tukaj je še sporno lastništvo objekta s strani dveh fizičnih oseb; na sodišču glede tega še vedno potekajo postopki, preden se ti ne razrešijo pa po Auerjevem mnenju občina nikakor ne more sklepati pogodb o nakupu.