Poslovanje zdravstvene blagajne stabilno, težave bodo konec leta

Zdravstvena blagajna (ZZZS) je lansko leto končala s 120 milijoni evrov presežka in v lastni rezervni sklad dodala 40 milijonov evrov, tako da je v njem 195 milijonov evrov za hude čase. Že prvi meseci tega leta kažejo drugačno sliko: 110 milijonov evrov primanjkljaja zaradi poračunov za lani in plačila izolacij. Generalna direktorica Tatjana Mlakar je letošnje poslovanje ocenila kot stabilno, večje težave se nakazujejo konec leta, je obvestila včeraj sklicano skupščino, na kateri je bil navzoč tudi minister za zdravje Janez Poklukar.

Več denarja, več izdatkov

Urad za makroekonomske analize in razvoj je izboljšal napovedi za letos, zato se iz tega napoveduje 77 milijonov evrov več prihodkov za ZZZS iz prispevkov, kar je direktorica Mlakarjeva označila za zelo optimistično, po drugi strani se na vseh koncih in krajih povečujejo tudi stroški ZZZS. Podobno kot lani (glej graf) se bodo tudi letos povečevali stroški za zdravstvene storitve, zdravila, medicinske pripomočke in bolniško odsotnost z dela, saj se prebivalstvo stara in potrebuje vse več naštetega. Stroški za vse to bodo predvidoma 18 milijonov evrov višji kot lani.

ZZZS poraba

Dodatni izdatki

Dodatni strošek 53 milijonov evrov je predviden za plačevanje boleznin, ker po novem plačuje ZZZS boleznine nad 20 dni, prej pa nad 30. Še dodatnih 105 milijonov je predvidenih za plačilo izolacij in zvišanje osnov, 60 milijonov evrov za obvladovanje covida-19 in plačilo izolacij zdravstvenih delavcev, razmeroma velik dodatni izdatek za letos in za vsa prihodnja leta pa izvira še iz rasti plač medicinskih sester in preostalega nezdravniškega kadra, kot je bilo izpogajano novembra lani. To je 90 milijonov evrov, sindikat zdravstva in socialnega varstva pričakuje še dodatna pogajanja za zvišanje plač tistim, ki so novembra iz povišice izpadli, je povedala na skupščini ZZZS predsednica sindikata Irena Ilešič Čujovič, ki je hkrati predsednica upravnega odbora ZZZS. Izračuni tako kažejo predvidoma 148,9 milijona evrov primanjkljaja, je dejala Mlakarjeva.

V to še ni všteto predvideno zvišanje plač zdravnikom, ki ga je ustavno sodišče za zdaj zadržalo. Še vedno velja PKP10, po katerem bo 150 milijonov evrov dodal državni proračun, če bo ZZZS zmanjkalo denarja.

Dovoljena poraba v zdravstvu

Težava pa je, da mora najvišjo porabo ZZZS odobriti državni zbor z odlokom. Sedanji odlok dovoljuje največ 3,72 milijarde evrov, ZZZS pa bo glede na vse našteto predvidoma porabil 3,98 milijarde evrov, čez dve leti pa že 4,17 milijarde evrov (glej graf). Skupščina ZZZS je ministrstvi za zdravje in finance pozvala, naj takoj pripravita novi odlok za najvišjo dovoljeno porabo v zdravstvu do leta 2024, saj pred tem ni mogoče sestaviti pravega finančnega načrta, prav tako pa k potezi, ki bi izenačila ZZZS in Zpiz; temu vse primanjkljaje pokrije državni proračun, zdravstvu pa ne.

Janez Poklukar, minister za zdravje, je dejal, da bo odlok sprejet septembra, do takrat ZZZS gotovo še ne bo presegel zdaj dovoljene porabe. Po njegovih besedah so v zdravstvu nujne spremembe, ki zahtevajo širši družbeni in politični konsenz, tudi organizacijske spremembe in spremembe za povečanje zadovoljstva zaposlenih, vse to pa z namenom, da bo pacient prejel hitre in kakovostne storitve. »Do tega ni mogoče čez noč. Za nami sta dve leti, ko nam je tempo določala epidemija,« je dejal ter se zahvalil direktorici ZZZS in njeni ekipi za ohranjanje vzdržnosti zdravstvene blagajne.

Člani skupščine so opozorili na slabo dostopnost pacientov do zdravnikov na primarni ravni, na »neznosno« dolge čakalne dobe na specialistični ravni, več pripomb in sugestij pa so imeli tudi o pripravah na uvedbo dolgotrajne oskrbe, s katero se tako ZZZS kot ministrstvo prav zdaj intenzivno ukvarjata.