Policisti na meji, testi tudi za šolarje

»Gre za popolno nerazumevanje življenja ob meji,« je do novega vladnega odloka, ki zaostruje prehajanje meje tudi za čezmejne delavce, šolarje in dvolastnike zemljišč, kritičen direktor Primorske gospodarske zbornice Robert Rakar. Da bi naša država morala uskladiti mejne ukrepe s sosednjimi državami, se zavzemata poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža in novogoriški župan Klemen Miklavič.



Slovenija je včeraj na nekdanjih mejnih prehodih spet vzpostavila kontrolne točke. To je ukrep za preprečevanje pandemije novega koronavirusa, ki vse bolj grozi tudi z novimi različicami oziroma mutacijami. Na enostransko potezo naše države, ki bo 15. marca ukinila nekatere dosedanje izjeme pri prestopanju meje, se je odzvalo tudi vodstvo sosednje italijanske dežele Furlanije - Julijske krajine. Deželni predsednik Massimiliano Fedriga je že predlagal povratne ukrepe. Med izjemami, ki so lahko brez potrdil o negativnem testu na novi koronavirus, cepljenju ali prebolelosti covida-19 prosto prehajali mejo, so bili vse od začetka epidemije čezmejni delavci, šolarji in njihovi spremljevalci ter dvolastniki. Prihodnji teden pa iz novega vladnega odloka, ki je sicer začel veljati včeraj, ne bodo več izvzeti.
 

Prezrli obmejne razmere

»V Ljubljani se očitno ne zavedajo posledic ukrepa, medtem ko ga bodo močno občutila podjetja na Primorskem, ki so veliko bolj vezana na čezmejno poslovanje,« poudari Robert Rakar, ki na koprskem sedežu regionalne gospodarske zbornice ob sobotah organizira testiranje. Sprašuje se tudi, ali si država predstavlja, da bodo stroške rednih testiranj – za samoplačnike je strošek 15 evrov – krili kar čezmejni delavci sami. »Podjetja nas kličejo in nas prosijo, da jim pomagamo,« pove tudi Nevenka Volk Rožič, direktorica območne gospodarske zbornice za severno Primorsko. Po njenih besedah bi morala država za testiranje čezmejnih delavcev zagotoviti vsaj ločene termine.



»Smo brez besed. To, da se bodo morali nekateri naši dijaki, če bodo hoteli v šolo, testirati, ker živijo na drugi strani meje, je zelo žalostno,« meni Luisa Angelini Ličen, ravnateljica koprske gimnazije z italijanskim učnim jezikom Gian Rinaldo Carli. »V čezmejnem goriškem prostoru smo ljudje pri vsakdanjem življenju in delu neločljivo povezani, zato imajo vsi vladni ukrepi glede prehajanja meje za omejitev epidemije koronavirusa toliko več vpliva,« poudarja novogoriški župan Klemen Miklavič, ki se je včeraj o tem pogovarjal tudi z notranjim ministrom Alešem Hojsom. Miklavič je skupaj z županom občine Brda Francem Mužičem pozval tudi ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jožeta Podgorška, da posebej prouči izvzem dvolastnikov iz odloka, saj to zelo ovira kmetovanje v čezmejnem prostoru.
 

Poziv italijanske narodne skupnosti

Na težave, ki bremenijo ne le ljudi ob slovensko-italijanski meji, ampak tudi tiste, ki prehajajo s hrvaškega v slovenski del Istre, je v pismu predsedniku vlade Janezu Janši opozoril Maurizio Tremul, predsednik Italijanske unije, krovne organizacije Italijanov v Sloveniji in na Hrvaškem. »Sam sem med epidemijo veliko opozarjal na obmejno problematiko, vendar tokratno odločitev vlade sprejemam. Podobno zaradi negotovosti ob širjenju novih različic virusa ravnajo tudi številne druge države,« po drugi strani meni Felice Žiža, poslanec italijanske narodne skupnosti. Ob tem poudarja, da bi moral biti ukrep, ki ga je na svojih mejah sprejela Slovenija, najprej usklajen s sosednjimi državami. Na smiselnost skupnega mejnega režima je včeraj opozoril tudi novogoriški župan Miklavič in po nekaterih informacijah naj bi o tem že razmišljali tudi na vladi.