Policija toži informacijsko pooblaščenko zaradi dokumentov o migrantih

Policija je vložila tožbo zoper odločitev informacijske pooblaščenke, da mora policija razkriti dokumente o ravnanju z migranti na meji, v njej se sklicuje na varnost Slovenije in EU, piše Dnevnik. Navaja, da so dokumente na pobudo Amnesty International Slovenija in Dnevnika delno že razkrili, a so ključni deli ostali cenzurirani.

Po mnenju informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik in na pobudo nevladne organizacije Amnesty International Slovenija bi morala biti javnost seznanjena z vsebino dokumentov, da bi se prepričala, ali so postopki obravnave migrantov in prosilcev za azil zakoniti. Policija odločbo informacijske pooblaščenke izpodbija na upravnem sodišču, pritožbo so vložili 28. decembra.

Kot piše časnik, se je v javnosti lani pojavil sum, da policija migrantom preprečuje, da bi zaprosili za azil, in da jih namesto tega nezakonito izganja na Hrvaško. Ta sum po navedbah časnika temelji na pričevanjih migrantov v Bosni in Hercegovini, ki so bili v Sloveniji, a domnevno niso smeli zaprositi za azil, ter na kombiniranju koščkov besedil, ki jih policija v dokumentih ni prikrila, z odkritji varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer.

Po poročanju časnika se policija v pritožbi sklicuje na varnost Slovenije, schengenskega prostora in vse EU, ki naj bi bila ogrožena, če bi razkrili več vsebine dokumentov kot doslej. V pritožbi pa sama delno razkriva, kakšne postopke izvaja, in med drugim priznava, da potencialne prosilce za azil obravnava glede na to, iz katere države prihajajo. To pa je po mednarodnem pravu strogo prepovedano.

Policija po njihovih navedbah v pritožbi navaja, da migranti zlorabljajo postopke mednarodne zaščite, o čemer lahko presoja zgolj ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) v upravnem postopku, priznava pa, da so z dopisom prejšnjega generalnega direktorja policije Simona Veličkega s 25. maja 2018 obmejne policijske postaje dobile naročilo, kako naj ravnajo za »odpravljanje ranljivosti slovenske/EU-zakonodaje in prakse na področju mednarodne zaščite«. S tem policija posredno priznava, da se je postavila nad zakonodajo; v tožbi je obenem zapisano, da so usmeritve policije »hitro naraščajoči trend nezakonitih prestopov meje obrnile navzdol«.



Da gre za skrito povezavo med zmanjševanjem "trenda nezakonitih prestopov" in ignoriranjem prošenj za azil, je po poročanju časnika razvidno iz ugotovitev varuhinje človekovih pravic, da je policija uporabila domnevno nezakonita navodila. V omenjenih majskih navodilih se je namreč Velički skliceval na sodelovanje v mešanih patruljah s hrvaškimi policisti, ki naj bi prevzeli prosilce za azil, tudi če so bili prijeti na slovenskem ozemlju in so za azil prosili slovenske policiste, ne hrvaških. Kot navaja Dnevnik, to po mednarodnem pravu pomeni, da bi slovenski policisti izvedli prisilni izgon, vodstvo MNZ pa je ob delnem razkritju teh navodil zatrdilo, da gre za dogovor s Hrvaško, ki je zakonit.

Informacijska pooblaščenka je policiji naložila, naj torej navodila podrobneje razkrije, da bo mogoče presoditi, ali so zakonita ali ne. Policija pa se v tožbi sklicuje na Hrvaško, češ da mora najprej ona dovoliti razkritje, da pa bi v tem primeru Hrvaška po pričakovanjih od dogovora odstopila, kar bi povzročilo ponovno povečanje ilegalnih prehodov meje. Vendar Dnevnik opozarja, da je hrvaška policija že oktobra pojasnila, da ne pozna postopkovnega manevra v mešanih patruljah, na katerega se sklicuje vodstvo slovenske policije.

Ob tem časnik navaja še ugotovitve varuhinje, da bi bili lahko zapisniki ob prijetju migrantov prirejeni oziroma nekatere izjave migrantov potvorjene, da bi jih lažje vrnili na Hrvaško. Prelesnikova je v odločbi zapisala, da policija lahko taktiko ohrani v tajnosti, toda po navedbah Prelesnikove ne more iti za taktiko in metodiko policijskega delovanja takrat, ko se ima javnost pravico vprašati, ali policija pri obravnavanju migrantov spoštuje slovenske in mednarodne predpise.

V pritožbenem zahtevku je policija razkrila tudi ime aplikacije za obravnavo migrantov, za katero sicer trdi, da mora ostati skrito, da ne bi prek spleta vdrli v policijsko bazo podatkov in jih zlorabili. Toda razkritja imena informacijska pooblaščenka sploh ni zahtevala, prav tako pa je bilo ime skupaj z delovanjem aplikacije podrobno predstavljeno v reviji MNZ, objavljeni na spletu.