Po Zoisovo štipendijo na sodišče

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad je objavil razpis za dodelitev Zoisove štipendije za leto 2021/2022. V Zvezi za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) opozarjajo, da je razpis spet diskriminatoren, saj ne upošteva dosežkov iz leta 2019/2020. Tako sicer določa zakon o začasnih ukrepih za ublažitev in odpravo posledic covida-19, saj da v tistem letu veliko tekmovanj ni bilo izpeljanih. Kako je to lahko pravično do tistih otrok, ki so se tekmovanj udeležili in na njih zmagali, zdaj pa ne morejo priti do Zoisove štipendije, na ministrstvu za delo ne odgovarjajo.

Da so z razlago predpisov na področju štipendiranja velike težave, pove oče, ki je šel za sinovo štipendijo na sodišče in uspel.
Sin Mihe Gartnerja je že pred epidemijo skupaj s prijateljem za raziskovalno nalogo dobil zlato priznanje in prvo mesto. Pravilnik o Zoisovih štipendijah določa, da za najboljšo raziskovalno nalogo zmagovalec dobi deset točk, ker sta bila dva, bi moral vsak dobiti po pet točk. Javni sklad je obema dal le po 2,5 točke in s tem onemogočil pridobitev Zoisove štipendije. Gartner razlaga, da niso upoštevali, da je bila naloga zmagovalna, sklicevali so se na pravilnik, da se izjemni dosežki štejejo le pri natečajih, kjer priznanja prejme največ 20 odstotkov prijavljenih raziskovalnih del.

Neupravičeno prikrajšani

Gartner je proti ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vložil tožbo. Ministrstvo še danes vztraja, da zakon o štipendiranju »jasno določa, da natančnejšo opredelitev in uveljavljanje izjemnih dosežkov s podzakonskim aktom določi minister, pristojen za delo«. Delovno sodišče je Gartnerju dalo prav: »Res je, da je imel minister po zakonu o štipendiranju pooblastilo za natančnejšo opredelitev in uveljavljanje izjemnih dosežkov s podzakonskim aktom, vendar pri tem ni imel pooblastila za postavljanje dodatnih pogojev.«



Po sodbi morajo sinu za eno leto povrniti štipendijo. »To ni prva taka sodba. Enako je že bilo razsojeno leta 2016, pa še vedno niso ničesar spremenili. Ne želim, da se to zgodi še kateremu otroku. Raziskovalne naloge so na 19 področjih. In če vsako pripravljata dva, to pomeni, da je na leto 38 zmagovalcev, s tem pa 38 učencev, ki zaradi napačne razlage ostanejo brez štipendije,« je jasen Gartner. Pravi, da se ministrstvo ni pritožilo, z ministrstva o tem ne odgovarjajo.

In tekmovanja?

V ZOTKS letos spet opozarjajo še na problem tekmovanj iz leta 2019/2020. Ministrstvo za delo je ZOTKS odgovorilo, da takrat ni bilo izvedenih 43 od 68 tekmovanj, dosežki se tako ne smejo upoštevati, saj bi v »neenakopraven položaj postavili tiste, ki se niso imeli možnosti udeležiti državnega tekmovanja in s tem pridobiti izjemnega dosežka, ki bi ga lahko uveljavljali za pridobitev Zoisove štipendije«. Kako je to pravično do tistih, ki so na 25 tekmovanjih dobili zlato priznanje, niso odgovorili.



Za Zoisovo štipendijo štejejo le tekmovanja, sofinancirana iz javnih sredstev. Spomladi je ministrstvo za izobraževanje sprejelo novi pravilnik o sofinanciranju šolskih tekmovanj, ki tekmovanja deli na selekcijska in interesna. Z ministrstva odgovarjajo, da bodo še ta mesec objavili razpis, s katerim bodo tekmovanja razdelili. Da bi se to dejansko poznalo pri pridobivanju Zoisovih štipendij, bi bilo treba spremeniti tako zakon o štipendiranju kot tudi pravilnik o Zoisovih štipendijah. Z ministrstva za delo pa odgovarjajo, da »pogoji za pridobitev Zoisove štipendije ostajajo nespremenjeni«.

Na ministrstvu za izobraževanje dodajajo, da so ta mesec predvideni sestanki na to temo. Jožef Školč, glavni tajnik ZOTKS, kjer na problem, da enako štejeta tekmovanje iz matematike in klekljanja, opozarjajo že leta, je jasen: »Če imaš selekcijsko, ostro tekmovanje, potem ne more biti edini pogoj, da je sofinancirano iz javnih sredstev. Težava na ministrstvih je, da živijo vsak v svoji galaksiji in ne znajo tega rešiti.«