Ajanović Hovnik: Analiza ne predstavlja lova na čarovnice

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je podrobneje predstavila analizo podatkov o novih zaposlitvah in premestitvah v obdobju vlade Marjana Šarca in Janeza Janše. »Analiza ne predstavlja lova na čarovnice,« je uvodoma povedala ministrica.

Predmet pregleda je bilo obdobje odhajajoče Šarčeve vlade in celotno obdobje Janševe vlade. V tem obdobju je bilo znotraj državne uprave zaposlenih 31.334 ljudi, od tega 16.853 uslužbencev, ostalo so zaposleni v policiji in vojski. V obravnavanem obdobju so zaznali 512 novih zaposlitev, in sicer 281 znotraj državne uprave in 231 novih zaposlitev v policiji in vojski. Preučevano obdobje so razdelili na četrtletja, s čimer so skušali ugotoviti, ali obstajajo kakšni posebni vzorci. Zaposlovanje je potekalo enakomerno, so ugotovili.

»Kar vse najbolj zanima, je, koliko od teh 281 novih zaposlitev predstavljajo kabinetne zaposlitve, ki so prešle v zaposlitve za nedoločen čas. Od 237 zaposlenih v tem obdobju v kabinetih je v zaposlitev za nedoločen čas prešlo 61 zaposlenih, dodatnih 18 pa se je zaposlilo za določen čas,« je povedala Ajanović Hovnik. Zaposlitev je tako dobilo 79 ljudi iz kabinetov.

Tretjina tistih, ki so bili zaposleni na zaupanje funkcionarja, je dobila službo, je še pojasnila ministrica. Ko so ugotavljali, v katerih kabinetih so bili »najuspešnejši«, pa so ugotovili, da je »zmagovalec generalni sekretariat vlade«, kjer je od devetih zaposlenih v tem obdobju jih kar sedem dobilo službo za nedoločen čas in še en službo za določen čas. Naslednje je ministrstvo za finance, sledi za služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

»Tisti, ki so bili najbolj glasni kritiki te analize, so imeli tudi razlog, da so to analizo vnaprej kritizirali, ker so v bistvu prav oni najbolj uspešno izvajali to kadrovanje, za katerega vemo, da v javnosti postaja na nek način že urbana legenda, da vsi, ki se zaposlijo v kabinetih, potem tudi nadaljujejo službo naprej," je dejala Ajanović Hovnik.

Spomnimo, službo vlade za razvoj je vodil Zvonko Černač, finanančno ministrstvo pa Andrej Šircelj, oba iz stranke SDS.

Zanimalo jih je tudi, koliko od zaposlitev v kabinetih je uveljavljalo možnost povečanja plačnega razreda. Ugotovili so, da je imelo 50 odstotkov uslužbencev v kabinetih v izhodišču že povečano svojo plačo za 20 odstotkov. To je pomembno zato, ker imajo prav ti uslužbenci, za katere se predvideva, da imajo zaposlitev za določen čas, kompenzirano odpravnino v višini treh plač, in višjo plačo, hkrati pa so pogoji zaposlitev v kabinetih manj strogi kot sicer predvideva zakon o javnih uslužbencih.

Ugotovili so tudi, da je bilo premeščanj med organi, ko gre za celotno število uslužbencev, majhno, okoli 1500, znotraj samih organov pa je premestitev zelo veliko, več kot 23.000. In kaj so ugotovili? Večinoma gre za premeščanja na delovna mesta, ki so višje vrednotena v izhodišču. »Na ta račun se je plačna masa znotraj državne uprave povečala za pet milijonov evrov,« je dejala ministrica.

Trenutno potekajo pogajanja z javnim sektorjem in naslovili bodo tudi odstopanja, ugotovljena s to analizo. Med drugim bo potrebno nasloviti tudi zaposlovanje ob menjavi vlad. Zaznali so namreč dve odstopanji - prvo, ko se je začelo resno govoriti o konstruktivni nezaupnici, torej z odstopom ministra za zdravje Tomaža Gantarja ter odstopom kmetijske ministrice Aleksandre Pivec, ter dva meseca pred nastopom nove vlade. V zadnjem obdobju so na mesečni ravni zaznali 300-odstotno povečanje zaposlovanja za nedoločen čas. »To je odstop od celotne dinamike zaposlovanja,« je dejala Ajanović Hovnik.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han je predstavil vsebino predloga dveh novel s področja avtorske zakonodaje, ki v slovenski pravni red prenašata dve evropski direktivi. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan pa podrobnosti odločitve vlade, da zaradi izgub, čakalnih dob in zmanjšanja dostopnosti do storitev sama odloči o programih, zmogljivostih in obsegu sredstev.

Glede interventnega zakona je minister za zdravje dejal, da lahko od 1. septembra vse zdravstneve ustanove, javni zdravstveni sistem, izvajajo vse storitve, ki bodo plačane. 5. septemba bodo na Brdu pri Kranju organizirali posvet z vsemi zavodi, tema bodo navodila glede covida, dela in plačevanja.

Glede problema čakalnih vrst pričakuje, da se bodo skrajšale. »Seveda ne takoj, to ni nekaj, kar se bo zgodilo v dveh, treh tednih. Pričakujem, da bodo januarja vidni prvi rezultati. Pričakujemo tudi, da bomo do konca septembra imeli urejene čakalne sezname. Plačano bo vse, jasna bo sled, kam je denar šel. Z januarjem fiktivnih čakalnih vrst ne bo več, točno bomo vedeli, koliko pacientov čaka katero zdravstveno storitev. Temu bo prilagojeno, kaj in kako bomo delali v letu 2023,« je dejal minister za zdravje.

Šolsko leto, ki je pred vrati, je po besedah Bešič Loredana pokrito, testi za šolarje zagotovljeni. »Sledimo temu, kar je določil NIJZ, epidemijo vodi stroka. Smo v fazi ena in upamo, da bo tako skozi celotno jesen in zimo,« je povedal.

Novinarsko konferenco lahko pogledate na spodnji povezavi: