Pahor: Priključitev Prekmurja prelomnega pomena

Priključitev Prekmurja je bila prelomnega pomena za zaokroževanje slovenskega ozemlja, ki je na koncu, v letih 1990 in 1991, omogočilo Slovencem, da smo ustanovili samostojno državo. To pa je neprecenljivega pomena, je na slovesnosti ob beltinskem občinskem prazniku v čast priključitve Prekmurja izjavil predsednik Borut Pahor.

»Danes odkrito spominsko znamenje na dogodke pred 100 leti vabi vse nas, zlasti pa prihodnje rodove, da se tega prelomnega poletja 1919 spomnijo s ponosom,« je dodal Pahor, preden je skupaj z beltinskim županom Markom Viragom in kardinalom Francem Rodetom odkril bronasto skulpturo kiparja Mirka Bratuše, sestavljeno iz 27 stebrov, kar ponazarja število pomurskih občin, povezane v enotno sporočilo, obenem pa simbolno poustvarja množico, ki se je pred beltinsko cerkvijo zbrala ob priključitvi Prekmurja matični domovini.
 

Eno redkih znamenj, ki spominjajo na prelomne dogodke v letih 1918–1919

Ob tem je Pahor spomnil, da je to v Prekmurju in v Sloveniji eno redkih znamenj, ki nas spominjajo na prelomne dogodke v letih 1918–1919. »To je za zgodovinski spomin Slovencev zelo pomembno, spominja nas, zlasti bodoče rodove, kako je po prvi svetovni vojni intelektualno, politično, duhovno, tudi duhovniško, jedro takratnih prekmurskih Slovencev dobro razumelo zgodovinski kontekst časa in pravzaprav na vse te načine utemeljilo zgodovinsko istovetnost Slovencev ter si želelo in prizadevalo, da bi na obeh bregovih Mure Slovenci živeli skupaj,« je povedal.



Za odločitev takratnega duhovnega vodje katoliških duhovnikov Jožefa Klekla, da se Prekmurje priključi Kraljevini SHS in da Slovenci stopimo skupaj kljub pomislekom nekaterih duhovnikov, da bi morda pravoslavje vplivalo na versko življenje v Prekmurju, Pahor pravi, da je imel kljub temu tveganju prav.

Odločitev za Slovenijo je bila po besedah predsednika republike državotvorno dejanje ter za slovenski narod prelomnega pomena za ustanovitev lastne države, v kateri imamo priložnost in odgovornost, da suvereno odločamo o naši in skupni usodi Evropejcev.

Pahor je posebej poudaril, da to ni proslavljanje, ki je uperjeno proti kakšnemu drugemu narodu ali narodnosti, najmanj proti Madžarom.

»To je slovesnost, ki se s ponosom spominja na zelo pomembne odločitve, da smo Slovenci takrat pokazali naklonjenost ideji zedinjene Slovenije,« je povedal in dodal, da je pripravljenost na sožitje, značajska značilnost Prekmurcev, zelo pomembna za slovensko narodno istovetnost in na nek način tudi navdih za evropsko skupno prihodnost.
 

Rojstno mesto Prekmurja kot dela Slovenije

Beltinski župan Virag je v nagovoru dejal, da je letošnji praznik zlata obletnica in zato na »rojstnem mestu Prekmurja kot dela Slovenije« postavljajo spominsko znamenje idejnih avtorjev, arhitektov Jureta Kolenca in Gašperja Medveška.

»Danes moramo pogumno stopati po poti povezovanja ter z znanjem in razvojno vizijo povezovati potenciale Prekmurja, Slovenije in Evrope. Le tako bomo vsem, ki so za svojo domovino s ponosom izbrali Prekmurje in s tem torej Slovenijo, omogočili družbeni napredek in blaginjo, ki si jo s svojim delom in vrednotami zaslužijo,« je dodal.

Goste in prijatelje Prekmurja pa je zaprosil, naj obljubijo, da bodo mladike narodne zavesti in pripadnosti, ki jih že 100 let krasijo Prekmurce in Prekmurje, ponesli tudi v slovenske regije, s čimer bodo storili največ za enotnost in narodni ponos Slovenije.

V programu so nastopili domači ustvarjalci, slovesnosti pa so se med drugimi udeležili predsednik DZ Dejan Židan, škof Peter Štumpf in naslovni škof evangeličanske cerkve Geza Erniša ter nekdanji predsednik republike Milan Kučan.