Otroški dodatki z različnimi vatli

Ljubljana – Nižanje otroških dodatkov za tujce iz EU, ki delajo v Avstriji, pomeni diskriminacijo, so prepričani v sedmerici držav, ki so se pritožile na evropsko komisijo. Med sopodpisnicami pisma je tudi ministrica za delo Ksenija Klampfer. Če bo Avstrija kljub temu vztrajala pri indeksaciji, bodo otroci migrantskih delavcev iz Slovenije dobivali 75 odstotkov sedanjega zneska, kar pa je vseeno precej več kot v Sloveniji, kjer je finančno ministrstvo razmišljalo celo, da bi ukinili otroški dodatek za vse s povprečnimi dohodki.

Štiri države višegrajske skupine ter Bolgarija, Litva in Slovenija so na evropsko komisarko za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje Marianne Thyssen naslovile pismo, v kateri jo pozivajo, naj skrbno prouči ravnanje Avstrije, ki je oktobra, kljub številnim protestom več članic EU, sprejela zakon o prilagoditvi otroškega dodatka za v tujini živeče otroke zaposlenih v Avstriji, in ustrezno ukrepa. Predstavniki vseh teh držav so sicer že večkrat opozorili, da morajo imeti otroci tujih delavcev v Avstriji enake pravice kot avstrijski državljani, saj je tudi njihov prispevek enak. Po evropskem pravnem redu je diskriminacija na podlagi državljanstva nedopustna.

Kaj pomeni napovedan ukrep? V Avstriji je otroški dodatek ukrep družinske politike in je univerzalen, torej pripada vsakemu otroku. Višina je odvisna le od starosti otroka – za mlajše od treh let znaša 111 evrov, do 10. leta 119 evrov, stari med 10 in 19 let dobijo 138 evrov, starejši od 19 let, ki se šolajo, prejemajo 162 evrov. Z zakonom pa namerava Avstrija indeksirati dodatke za otroke, živeče v tujini, kar pomeni, da bi jih prilagodili glede na stroške življenja v državi, kjer bivajo – za Slovence bi tako znašal 75 odstotkov avstrijske višine.

Pravico do otroškega dodatka ali razlike med slovenskim in avstrijskim otroškim dodatkom uveljavlja približno 5500 družin. Avstrija je leta 2016 (za 2017 še ni podatkov) namenila 22 milijonov evrov za približno 10.000 otrok, ki živijo v Sloveniji. Vsega skupaj so za v tujini živeče otroke nakazali 273 milijonov, največ na Madžarsko (80 milijonov za 39.000 otrok), Slovaško (63 milijonov za 30.600 otrok) in Poljsko (38 milijonov).
 

Enako za vse?

»Avstrija s takim zakonom krši eno od najpomembnejših načel evropskega pravnega reda, to je enakopravnost. To, kar je uzakonila, je primer diskriminacije. Ni pravično, da so otroci delavcev, ki prispevajo k blaginje Avstrije in niso avstrijski državljani, kaznovani z nižjim otroškim dodatkom,« je izrazila zaskrbljenost ministrica Ksenija Klampfer.



Hvalevredno je, da se zavzema za pravice slovenskih državljanov v Avstriji, argument, da ni pravično, da so otroci delavcev, ki prispevajo k blaginji, kaznovani z nižjim otroškim dodatkom, pa je pravzaprav precej ponesrečen, če upoštevamo dejstvo, da je Klampferjeva ministrica v državi, kjer je otroški dodatek v bistvu ukrep socialne politike in do njega ni upravičen otrok vsakogar, ki enako prispeva, temveč so zneski določeni po razredih, višji so namenjeni socialno bolj ogroženim.

Slovenija je 1. avgusta 2018 otroški dodatek izplačala 304.635 otrokom (približno 1000 jih živi drugod v EU, največ na Hrvaškem), v povprečju po 67 evrov, dejansko pa precej različne zneske. V prvem dohodkovnem razredu so družine, kjer je povprečni mesečni dohodek na člana 185 evrov, prvi otrok dobi 114 evrov, drugi 125 evrov, tretji 137; v drugi razred spadajo družine do 309 evrov dohodka na člana in so upravičene do 97 evrov za prvega otroka, 108 evrov za drugega in 118 za tretjega.

Šele od januarja letos so do otroških dodatkov ponovno upravičene družine v 7. in 8. dohodkovnem razredu, ki so pravico izgubile z zakonom za uravnoteženje javnih financ ob gospodarski krizi. V 7. dohodkovni razred spadajo družine s povprečnim dohodkom med 659 in 844 evri na mesec, dobijo pa 22 evrov za prvega otroka, 30 za drugega in 38 za tretjega. V 8. dohodkovnem razredu, kjer so družine z od 844 do 1019 evri na mesec prihodkov, pa so zneski 19 evrov za prvega, 27 za drugega in 35 za tretjega otroka. V prvotnem predlogu zakona o izvrševanju proračuna, ki je zaokrožil prejšnji teden, je finančno ministrstvo imelo celo namen ponovno ukiniti 7. in 8. razred otroškega dodatka ter tako prihraniti 20 milijonov evrov, a je zaradi ogorčenja v javnosti namero menda opustilo.