Osem državnih svetnikov se bo moralo posloviti, šest bo novincev

Od dvaindvajsetih državnih svetnikov – predstavnikov lokalnih interesov, ki smo jih volili včeraj, jih je po neuradnih podatkih največ, osem ali 36 odstotkov, dobila SDS. Državna volilna komisija bo uradne rezultate objavila predvidoma jutri, po naših informacijah pa bo od 16 »starih« svetnikov, ki so se potegovali za ponovni mandat, v »drugem domu« odslej sedelo osem, osmerica pri kandidaturi ni bila uspešna, šest bo novincev.

Državni svetniki, predstavniki lokalnih skupnosti. FOTO: Delo

Najbolj odmevna poraza sta se zgodila v volilnih enotah s sedežem v Mariboru in Kranju. Franc Kangler, ki se bo v drugem krogu boril za stol mariborskega župana, je svojo tretjo kandidaturo za državni svet izgubil zgolj za en glas. Z 19 elektorskimi glasovi proti 18 ga je premagal Drago Žura. Tudi Igor Velov se bo moral po tem, ko mu ni uspelo na županskih volitvah v Kranju, posloviti še od funkcije državnega svetnika.

Franc Kangler. FOTO: Nebojša Tejič/STA

Med odmevnimi porazi je tudi poraz trboveljske županje Jasne Gabrič. Po fiasku na volitvah za občinski svet ji je iz rok ušla tudi kandidatura za DS; premagal jo je Zagorjan in državni svetnik v sedanjem sklicu Matjaž Švagan. Litijski stari novi župan Franci Rokavec za DS tokrat ni kandidiral, prav tako ne sevniški župan Srečko Ocvirk in tudi poraženec tokratnih županskih volitev v Kopru Boris Popovič ne.

Generalni sekretar SDS Borut Dolanc osem članov svoje stranke v bodočem DS šteje za uspeh, izpostavlja pa zmago v volilni enoti Nova Gorica, ki jo je dobila višja svetovalka na Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve Elena Zavadlav Ušaj. 

Boris Popovič ni ponovno kandidiral za DS. FOTO: Črt Piksi/Delo

Po neuradnih podatkih sta po dva državna svetnika dobili še SLS in NSi, štiri pa SD. Gibanje Svoboda se je, kot smo v Delu že poročali, od volitev v DS ogradilo, saj v njem, kot je dejal premier dr. Robert Golob, »ne vidimo prihodnosti«.

Danes volimo predstavnike funkcionalnih interesov

Danes za naslednjih pet let na posrednih volitvah v interesnih organizacijah prek elektorjev volimo še osemnajst predstavnikov funkcionalnih interesov, to je po štiri predstavnike delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev ter šest predstavnikov negospodarskih dejavnosti.

Spomnimo, da je DVK iz društev, ki združujejo ustvarjalce v kulturi, izločila večino elektorjev oziroma zahtevala dokazilo, da se poklicno ukvarjajo z umetnostjo. Pri tem se je sklicevala na ustavno sodišče, ki »je že večkrat ponovilo sprejeto stališče, da že iz zakona izhaja, da člane DS – predstavnike negospodarskih dejavnosti – volijo le organizacije, ki se poklicno ukvarjajo s posamezno dejavnostjo oziroma imajo volilno pravico osebe, ki poklicno delujejo v določeni negospodarski dejavnosti«. Postopki še tečejo, smo izvedeli na DVK, kar pomeni, da bodo tokratne volitve minile brez vrste predstavnikov kulturnih organizacij, ki po oceni DVK niso dokazale, da se njihovo članstvo poklicno ukvarja s posamezno dejavnostjo.

Da bodo izpodbijali volitve v DS, so napovedali tudi pri inženirski zbornici, ki se je po zapletu z DVK odločila, da na volitvah za predstavnika samostojnih poklicev v DS ne bo sodelovala, saj da jim ni bila zagotovljena enakopravna obravnava.

Golobovi: V državnem svetu ne vidimo prihodnosti

Medtem ko jim je DVK dodelila enega elektorja in jim zavrnila kandidaturo za svetnika, predstavnika samostojnih poklicev, je odvetniški zbornici priznala število elektorjev glede na vse odvetnike, in ne le na tiste, ki opravljajo odvetniški poklic kot samostojni podjetnik, pravijo na inženirski zbornici. Zaradi odločitve DVK so se pritožili vrhovnemu sodišču, ki je pritožbo odstopilo ustavnemu, to pa jo je zavrglo, češ da je preuranjena, saj se pritožba vloži po opravljenih volitvah.