»Temu bi se lahko reklo kraja pri belem dnevu v legalističnem okviru«

Delova komentatorja se spet posvečata temam, ki so jih pod žaromete postavili minuli dnevi. Je mogoče ponovni zdrs Slovenije na globalnem indeksu zaznavanja korupcije Transparency International pripisati še času Janeza Janše ali bi bilo to le iskanje alibija za sedanjo koalicijo Roberta Goloba? Se stare prakse kar nekoliko preveč podaljšujejo v novo dobo? Denimo pri pošiljanju računov na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije za storitve, ki jih v bolnišnicah niso opravili? 

»Kolega Markeš, začniva pri mednarodnih novicah, in sicer pri tem, da je nevladna organizacija Transparency International naredila nov seznam percepcije korupcije po državah,« pogovor uvede Ali Žerdin. »Ne gre za korupcijo, ki bi bila ugotovljena s številom kazenskopravno zaključenih korupcijskih primerov, ampak za anketni odgovor na vprašanje: ali zaznavate korupcijo? Zgodilo se je, da je Slovenija na tem seznamu zdrsnila na najnižje mesto v svoji 32-letni zgodovini. Čemu to pripisuješ?«

»Ko sem to bral, nisem videl, kakšni so vprašalnik ali dokazi, kar je samo po sebi frustrirajoče za interpretacijo,« odgovori Markeš. »A moja prva reakcija je bila, da se verjetno ta vtis nanaša na obdobje leto prej, ko je bil na oblasti še Janša, pri čemer se je na vprašalnik odgovarjalo, ko je bil premier že Golob. Očitno je nekaj zelo slabo. Mogoče sem celo malo presenečen.«

»Sam nisem presenečen, ker je to, čemur se reče percepcija, nekaj, kar se ne nalaga nekaj mesecev, ampak več let, in v nekaj letih imajo ljudje vsega skupaj že malo dovolj. Če gledamo veseljaške postopke ob nabavi zaščitne opreme za pandemično obdobje, kakšen drugačen občutek od tega, da so bile stvari skorumpirane, niti ni bil možen. Potem se take stvari nalagajo in nalagajo, v nekem trenutku pa je zadeva izmerjena,« meni Žerdin.

»V tem primeru bi bil upravičen moj občutek, da se to nanaša na Janševo dveletno obdobje, na covid-19 in tedanja izredna stanja. Na vsa družbeno-politično dogajanja,« doda Markeš.

»Ne bi iskal alibija za Golobovo vlado, pač pa bi poskrbel, da imava podatke evidentirane in da leta 2024, ko bo objavljena naslednja raziskava, ugotoviva, ali bo Slovenija še v fazi drsenja proti nižjemu, manj uglednemu delu lestvice. Ali pa se bo vračala proti Novi Zelandiji, Danski, Finski in drugim, vzorno urejenim državam, kjer ljudje ne razmišljajo, da bi državo poskušali prenesti naokoli,« pove Žerdin.

Bolnišnica širokopotezno zaračunala storitev, ki ni bila opravljena

»Mnogi indici kažejo, da se nekatere stare prakse kar nekoliko preveč podaljšujejo v novo dobo. Protikorupcijska dejavnost je ta trenutek na deklarativni ravni namenjena raziskovanju korupcije v zdravstvu,« preusmeri Markeš pogovor k zdravstvu.

»Najina kolegica Brigite Ferlič Žgajnar je popisala dogajanje v enem od obeh kliničnih centrov, v mariborskem. Pacient je prišel na operacijo kolka, ki je odpadla, hkrati pa bil seznanjen z računom, ki je šel na ZZZS in iz katerega je razvidno, da je bolnišnica širokopotezno zaračunala storitev, ki ni bila opravljena. To že nekaj pove o odnosu do zdravstvene zavarovalnice kot nekakšne molzne krave,« pove Žerdin.

»Tudi sam sem pri tem članku dvignil ušesa, še zlasti zato, ker mi je pred meseci prijateljica, ki jo imam za zelo verodostojno, povedala podobno zgodbo v istem okolju. Njen oče je šel na menjavo baterije srčnega spodbujevalnika, na tešče čakal ves dan, nakar so ga obvestili, da bo operiran šele naslednji dan. Tudi naslednji dan ni bil operiran, obvestili pa so ga, da bo naslednji teden. Dobil pa je račun okoli 1500 evrov, ki ga bo prav tako plačala ZZZS. Čez teden, ko je bil operiran, pa je bila operacija končana v, metaforično rečeno, petih minutah. In je bil račun okoli 5000 evrov,« opozori Markeš. »Temu bi se lahko reklo kraja pri belem dnevu v legalističnem okviru. Če na to ciljajo Erik Brecelj, Danijel Bešič Loredan in Robert Golob, imajo prav. To je treba vzeti pod mikroskop in forenzično analizirati, vzpostaviti model, po katerem to več ne bo mogoče.«

Delova komentatorja sta s tem od korupcije in zdravstva prešla tudi h Golobovem posegu na področje vpisov na univerze in vprašanju avtonomije univerze, tudi morebitnemu drsenju Slovenije v večinski sistem, namreč ob izginevanju nekdanje pahljače strank. »Levica je samo še karikatura same sebe, stranke Marjana Šarca in Alenke Bratušek sta absorbirani,« poudari Markeš. »Imamo dvopolni sistem.«

Vprašata se tudi, ali bi pokojni France Bučar, katerega stoletnica rojstva bo ravno jutri, danes podprl Muzej osamosvojitve. »Zelo verjetno bi bil bližje Asti Vrečko ...« pove Markeš.

»Kot pa Bata vrečki,« ga dopolni Žerdin.