Ogrevanje za plinski terminal

»Tudi če bi se danes odločili za gradnjo plinskega terminala, bi za uresničitev projekta potrebovali vsaj deset let. Gre za dolgoročno odločitev, kjer pa ne gre le za vprašanje zagotovitve tehnične varnosti, ki je premostljivo, pač pa za širši družbeni kontekst – kako bi tak poseg na naši kratki obali vplival na okolje, življenje ljudi in gospodarstvo,« meni dr. Peter Vidmar, dekan Fakultete za pomorstvo in promet, ki deluje v okviru ljubljanske univerze.

Terminal za utekočinjen plin raje na Krku kot v Sloveniji

»V luči spremenjenih geopolitičnih razmerij in trenutne invazije ruskih sil na Ukrajino potrebujemo diverzifikacijo energentov, z namenom zmanjšanja uvozne odvisnosti v prihodnje,« pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo, kjer so prepričani, da bi bilo treba v prihodnje opraviti temeljit strokovni, okoljski in finančni razmislek, da bi plinski terminal postavili na slovenskih tleh. Predsednik vlade Janez Janša je v ponedeljkovih Odmevih dejal, da Slovenija tak terminal na svoji obali potrebuje čim prej. Na ministrstvu za okolje in prostor so v zvezi s tem včeraj sporočili, da smer razvoja tovrstne infrastrukture vidijo v uporabi novih tehnologij z minimalnimi vplivi na okolje.
 

Plitek, ozek in preobremenjen zaliv
 

Slovenija je sicer v preteklosti nasprotovala načrtom za plinski terminal v Žavljah pri Trstu, dokler jih investitor, španski Gas Natural, pred slabimi štirimi leti ni opustil. Prav tako ni bilo soglasja za tovrstni terminal na koprskem Srminu (s privezom za tankerje v koprskem pristanišču), kar je bilo aktualno že pred 15 leti. Med zadržki so bili, da je Tržaški zaliv preplitek in preozek, da bi se pri izgradnji terminala dvigoval sediment z živim srebrom ter da bi tankerji s plinom ovirali preostalo plovbo. Slednje se je tedaj zdelo problematično tudi Luki Koper. Ob tokratnih izjavah vladnih predstavnikov pa so bili v družbi brez komentarja. Dodali so le, da njihov aktualni strateški poslovni načrt, ki velja do leta 2025, ter državni lokacijski načrt za pristanišče te naložbe ne predvidevata.

»Vnos takega objekta v neko okolje pa ima lahko družbene posledice, kot so degradacija prostora, povečan občutek strahu med prebivalstvom, vpliv na razvoj turizma,« našteje dr. Peter Vidmar, dekan Fakultete za pomorstvo in promet

Koprski župan Aleš Bržan se je na ogrevanje vladnih predstavnikov za plinski terminal odzval, češ da s takimi načrti ni seznanjen, da pa je bila razprava o tej temi zaključena in je ne nameravajo znova odpirati. »Naše stališče je jasno, plinskega terminala si na tem območju ne želimo in ga niti ne bomo imeli,« je zatrdil. V torek se bodo na to temo sestali tudi vsi župani štirih istrskih občin.
 

Presoja širšega družbenega vpliva

Na Fakulteti za pomorstvo in promet so za pretekle načrte plinskih terminalov v Tržaškem zalivu – tako v Kopru kot v Žavljah – že opravili varnostne analize. Te so pokazale, da je z vidika tehnične varnosti projekt izvedljiv. Dekan Peter Vidmar ob tem omeni tudi Jedrsko elektrarno Krško, ki zadostuje vsem varnostnim standardom. »Vnos takega objekta v neko okolje pa ima lahko družbene posledice, kot so degradacija prostora, povečan občutek strahu med prebivalstvom, vpliv na razvoj turizma,« našteje. Do zdaj so ti argumenti prevladali, poleg tega naj bi se Slovenija za zadostitev svojih energetskih potreb priključila na plinski terminal na Krku, kar je pred dnevi omenil tudi predsednik vlade Janša.

V mednarodni okoljski organizaciji Alpe-Adria Green – AAG pa so ob najnovejših slovenskih namerah poudarili, da bi bilo trebarazmišljati o skupni energetski politiki držav, ki si delijo isto morje.