Od srede do srede: O desnem populizmu v EU

»Skandinavija ima situacijo vzpona skrajne desnice, kar se odraža tudi na voliščih. Švedska, za katero je po novem značilen status quo, je primer države, s kakršno bi se želeli primerjati, vzpon skrajne desnice pa navaja na misel, da ta stremljenja morda niso več tako na mestu,« pove Delov komentator in urednik Sobotne priloge Ali Žerdin.

»Omeniti je treba nagovor predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja v evropskem parlamentu, kjer se je naslovil na populizem. Nasloviti je treba tudi razpravo o madžarskem premierju Viktorju Orbanu in nesprejemljivosti njegovih populističnih praks,« izpostavlja Delov komentator Janez Markeš, ki meni, da je Evropa v tem kontekstu ogrožena. »Švedska se nahaja v pat poziciji, v kateri bo treba poiskati način, kako ohraniti vrednote in ne podleči populizmu. Če se je že na Švedskem to zgodilo, to pomeni, da je trend tako rekoč utrjen, saj je tako ali tako globalni trend.«



Nekdanji svetovalec v Beli hiši Steve Bannon je v Evropo prišel z odkritim namenom vplivanja na evropske volitve 2019, kar je tudi povedal. Z njim se je srečal tudi italijanski notranji minister Matteo Salvini, ki je po srečanju z njim pristopil k njegovi fundaciji Gibanje, s katero želi Bannon okrepiti desni populizem.

Posledica bitke za denar so vojne. Bližnji Vzhod je lep primer. Posledice vojne so pa begunski valovi, ki jih ljudje prestrezajo.

V svetu vladajo globalne zakonitosti, ki niso več državne, zato se države oklepajo nacionalnih formul. V širšem smislu je Evropska Unija to dojela in poskuša ohraniti koncept celotne Unije.

***

Uporabnike prosimo, da nam svoje mnenje pošljejo na elektronski naslov internet@delo.si. Komentarje bomo objavili po lastni presoji.