Od kod tolikšno povišanje PM 10 v Murski Soboti?

Število dnevnih mejnih vrednosti prašnih delcev (PM 10) nad 50 mikrogramov na kubični meter je bilo lani nad dovoljeno mejo – več kot 35-krat – izmerjeno le na merilnem mestu na Cankarjevi v Murski Soboti, kažejo predhodni podatki Arsa o kakovosti zraka v 2022. Na večini od 22 merilnih mest – od Ljubljane, Celja, Maribora do Ptuja – je bilo preseganj manj kot leto prej; več so jih izmerili še v Kopru in na Grčni v Novi Gorici.

Preseganje mejnih vrednosti PM 10. INFOGRAFIKA: Delo

Murska Sobota, ki ima sicer kar tri merilna mesta, od teh je eno vzpostavila občina, je bila po številu preseganj mejnih vrednosti PM 10 rekorderka že leta 2021 – le da takrat še v dovoljenih mejah; preseganj je bilo 29. Lani so jih na isti lokaciji, na Cankarjevi ulici v središču mesta, namerili 39 – štiri več od dovoljenih. Kot pravi Vida Lukač, vodja kabineta župana, tudi sami opažajo, da so z izjemo Cankarjeve na preostalih dveh lokacijah podatki primerljivi z meritvami v drugih občinah. Denimo merilna postaja v naselju Rakičan je lani zaznala le deset preseganj, od Cankarjeve ulice pa je oddaljena poltretji kilometer. Menimo, pravi Lukačeva, da vir onesnaženja ne izhaja v tolikšni meri iz prometa, pač pa iz okoliških ogrevalnih naprav: »Že ob koncu lanskega leta smo se z Arsom dogovarjali za natančnejšo opredelitev, saj sami iz nam znanih podatkov in pristojnostih ne moremo ugotoviti vira, ki povzroča tolikšno povišanje prašnih delcev.« Domnevajo, da bi bila lahko vzrok tudi okvara na merilni napravi.

Sicer pa jim tudi občani v bližini merilne naprave na Cankarjevi, dodaja Lukačeva, javljajo, da ob nizkih temperaturah zaznavajo povečan smrad po dimu. Na podlagi tega na občini domnevajo, da je v neposredni bližini nekaj objektov, ki v kurilnih napravah kurijo neustrezna goriva, o čemer so obvestili tudi Arso in zdaj čakajo nadaljnjih dogovorov.

Na območju Murske Sobote je že od leta 2013 veljal odlok o načrtu za kakovost zraka s predpisanimi ukrepi, ki sta jih izvajali država in občina. Prvega marca bo eno leto, odkar je vlada na podlagi podatkov zadnjih treh let, po katerih se je kakovost zraka na območju Murske Sobote izboljšala, odlok preklicala. Občina, poudarja Lukačeva, se zaveda problema onesnaženosti zraka. Da ne stojijo križem rok, med drugim dokazujejo številne medijske kampanje za ozaveščanje javnosti glede ukrepov za boljši zrak in opozarjanje na problematiko kurjenja.

Več kot 300.000 prezgodnjih smrti

Samo izpostavljenost finim trdnim delcem, PM 2,5, je po podatkih zadnjega poročila Evropske agencije za okolje v letu 2021 v EU povzročila 238.000 prezgodnjih smrti; dodatnih 49.000 je zakrivil dušikov dioksid, 24.000 ozon. To je prvič, da je EEA za oceno vplivov onesnaženega zraka na zdravje in umrljivost uporabila priporočila globalnih smernic Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Z drugimi besedami: 311.000 prezgodnjih smrti v EU je mogoče pripisati izpostavljenosti koncentracijam PM 2,5, dušikovega dioksida in ozona, ki so višje od 5, 10 oziroma 70 mikrogramov na kubični meter.

V Sloveniji zaradi onesnaženega zraka na leto prezgodaj umre skoraj 1600 ljudi: 1300 zaradi izpostavljenosti PM 2,5, 150 dušikovemu dioksidu in 130 ozonu. Cilj EU je, da do leta 2030 število prezgodnjih smrti, ki jih pripisujemo PM 2,5, zmanjša za dobro polovico v primerjavi z letom 2005.