Velike kadrovske težave v bolnišnicah in domovih za starejše

Kljub strogim ukrepom še nič ne kaže, da bi se epidemija umirjala. Vse več obolelih je hospitaliziranih, zato je zdravstvo močno obremenjeno. Veliko je okužb tudi v domovih za starejše, ki so še dovzetnejši za težji potek bolezni.

Včeraj so testirali 7202 osebi in odkrili 2488 okužb s koronavirusom. Bolnišnično oskrbo od včeraj potrebuje 660 obolelih, iz bolnišnic je bilo sicer odpuščenih kar 47 oseb, a se je število bolnikov kljub temu ponovno močno povečalo.Delež okuženih je tako 34,55 odstotka. Na intenzivni negi se zdravi 109 oseb, osem ljudi s covidom je umrlo v bolnišnicah, v domovih za starejše šest oseb. 

Še vedno je najslabša epidemiološka slika na Gorenjskem, kjer je kar ena petina vseh okužb. 

»V Ljubljani je bilo včeraj 337 novih okužb, v Mariboru 79, še vedno pa je najhuje na Gorenjskem, kjer je bilo včeraj potrjenih kar 19,64 odstotka vseh okužb. V Kranju 132, Škofji Loki 66, v Tržiču kar 51, Radovljici 48, na Jesenicah 31, na Bledu 26, v Bohinju 19,« je naštel vladni govorec Jelko Kacin. 


 

Iščejo nove postelje in nove ljudi

Docentka dr. med. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja pri Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana je poudarila, da je stanje v bolnišnicah resno. Zasedene so vse postelje na intenzivni negi, trudijo se vzpostaviti nove, problem pa je kader, je povedala. Ustrezno usposobljenega kadra namreč ne moremo dobiti v nekaj dneh. Tako že razporejajo zaposlene, tudi iz intenzivnih enot, kjer se zdravijo manj kritični bolniki.

»Zmogljivosti kadra omejujejo, koliko ljudi lahko sprejmemo. V tem obdobju je treba biti iznajdljiv in se poslužiti vsega, kar imamo na voljo, da bomo oskrbeli vse bolnike,« je poudarila. Pojasnila je, da so bolnišnične namestitve pri obolelih s covidom dolge tako na intenzivnih kot navadnih oddelkih in tako se kapacitete ne sproščajo. »Na vse to lahko vplivate vsi z vedenjem, saj nam bo le na tak način uspelo zajeziti širjenje bolezni.«

»Če zdaj upamo, da bomo v teh dneh dosegli vrh in ne bo več eksponentne rasti okužb, se bo v bolnišnicah učinek pokazal šele čez tri ali štiri tedne,« je pojasnila.

Povedala je, da je bilo danes ob 8. uri v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana hospitaliziranih 163 bolnikov. V enoti za intenzivno terapijo so jih zdravili 35, od tega 30 na infekcijski kliniki in pet v na novo odprtih posteljah bivše ginekološke klinike.

Načrtujejo, da bodo dnevno povečevali število postelj, kader, ki ga bodo premeščali, pa bodo uvajali na že obstoječi enoti, nato jih bodo prestavili v nove enote. Tako v teh dneh dodatno polnijo postelje v Bolnici Petra Držaja, kjer bodo vzpostavili tudi 10 postelj za intenzivno terapijo.

Če bodo zapolnili postelje v Bolnici Petra Držaja, se pripravljajo tudi na nameščanje covidnih bolnikov na kliniki ORL, pripravlja se gradbena preureditev nedokončanega dela Diagnostično-terapevtskega servisa (DTS), kjer so danes predali gradbišče v delo. Upa, da bodo dela potekala po časovnici in bodo torej končana v desetih dneh. Na DTS bodo imeli prilagojene bolnišnične oddelke, ki bodo še vedno boljši, kot pa če bi bolnike morali nameščati v denimo telovadnice, je dejala. Ne bodo pa v teh prostorih organizirali oddelka za intenzivno terapijo. Skupaj bi lahko vzpostavili okoli 100 dodatnih postelj za obravnavo bolnikov s covidom-19.

Komentirala je tudi smrti covidnih bolnikov v zadnjem času. Povedala je, da bi ti bolniki, če ne bi imeli covida-19, živeli še naprej, čeprav so imeli pridružene bolezni. »Ti bolniki umrejo zaradi tega, ker so se okužili z novim koronavirusom,« covid-19 pa jim je poslabšala stanje pridružene bolezni. 

Kadrovska stiska tudi v domovih za starejše

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je navedel, da se kar dve tretjini domov starejših srečujeta s pojavom virusa. Aktivno okuženih v domovih je 748 od okoli 19.000 stanovalcev. Enako kot v bolnišnicah, imajo tudi v domovih za starejše pomajkanje ustreznega kadra.

V četrtem protikoronskem paketu so namenili dodaten proračunski denar za zaposlitve, v petem paketu pa denar za dodatke za prerazpireditve zaposlenih po domovih, kjer imajo povečano številko okuženih. Kadre za oskrbo starejših pa iščejo tudi med brezposelnimi. 

»V zadnjih dveh mesecih smo s kadri okrepili 77 izvajalcev socialnega varstva. Na novo se je zaposlilo 118 ljudi, 114 se jih je vključilo prek javnih del, angažirali smo tudi upokojence in študente. Slednji so opravili skoraj 30.000 ur dela,« je dejal.

Glede vzpostavljanja rdečih con je dejal, da je odziv številnih namestitvenih zmogljivosti velik. Objekte za te cone so med drugim ponudili Dom svete Agate, Dom paraplegikov v Pacugu, Dom dva topola v Izoli, nekatera zdravilišča in trboveljsko župnišče. Ob tem je ponovil, da presoja o ustreznosti zunanjih namestitvenih kapacitet, t. i. rdečih con, za stanovalce domov ni prepuščena subjektivnim mnenjem posameznikov. »Prostore vedno pregleda in odobri strokovna skupina koordinatorjev za obvladovanje covida-19,« je zagotovil.

Obiski v domovih so prepovedani in tako se po besedah ministra trudijo, da bi omogočili vsaj virtualne stike s svojci, saj ima lahko osamljenost velike posledice za starejše.  


 

Navodila za samoizolacijo

Povsod po svetu okužbe rastejo, je povedala namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v NIJZ Nuška Čakš Jager. V Evropi je povsod viden porast, kakršen je tudi v Sloveniji. »Drugi val nas prehiteva oziroma nam kaže zelo neprijetno sliko,« je dejala. Po starostnih skupinah je največ okužb v starostni skupini med 35 in 45 let, v vseh skupinah je več okuženih žensk kot moških.

V Sloveniji je število aktivni primerov že v torek preseglo 18.000. Med statističnimi regijami je najbolj prizadeta gorenjska, ob njej pa še koroška in osrednjeslovenska. 

Kar zadeva šole, je bilo pred začetkom počitnic največji delež okuženih v starostni skupini med 15 in 18 letom starosti. Najmlajši, torej vrtčevski otroci, pa v skupnem deležu otrok in mladostnikov predstavljajo minimalen delež, je navedla.



Epidemiologi prosijo za razumevanje, ker ob tako velikem številu vsakodnevno potrjenih primerov vsakogar verjetno ne bodo uspeli priklicati. Bodo pa poskušali vsaj tiste rizične, tudi zato, da morda zaznajo koga, ki je v zdravstveni stiski, pa sam sebi v tem primeru niti ne zna pomagati, je dejala Čakš Jagrova in napovedala, da bo še vedno velik poudarek tudi na sodelovanju regijskih epidemiologov z domovih starejših občanov.

Na NIJZ so objavili navodila za tiste, ki so bili izpostavljeni okužbi z novim koronavirusom oz. so jim okužbo potrdili. Slednji naj ostanejo doma v izolaciji, ki se predvidoma zaključi po desetih dneh, je povedal Čakš Jagerjeva. Hkrati pa morajo o tem obvestiti vse, s katerimi so bili v stiku. Pomembno je, da oseba, pri kateri so potrdili okužbo, ostane v izolaciji, kar pomeni, da ne sme zapuščati doma, omejiti mora stike z ostalimi osebami in dosledno upoštevati priporočila za preprečevanje širjenja bolezni.

Izolacija traja najmanj deset dni od začetka bolezni, če pa posameznik okužbo preboleva brez simptomov, pa deset dni od pozitivnega testa na prisotnost koronavirusa. Če je potek bolezni hujši ali ta traja dlje, se izolacija podaljša. Trajanje izolacije pa določi osebni oz. lečeči zdravnik.

Za tiste, ki so bili okužbi izpostavljeni, NIJZ v navodilih navaja, naj se v obdobju 14 dni od izpostavljenosti okužbi izogibajo vsem nenujnim stikom z ostalimi ljudmi. To še posebej velja za stike s starejšimi, tistimi s kroničnimi boleznimi in tistimi, ki imajo oslabljen imunski sistem (bolezni srca in ožilja, bolezni dihal, sladkorna bolezen, oslabljeno delovanje ledvic, zdravljenje raka ...). Pri njih je namreč tveganje za težji potek bolezni višje.

V obdobju 14 dni pa naj pozorno spremljajo svoje zdravstveno stanje. Če se v tem času pojavijo simptomi ali znaki covida-19 (slabo počutje, prehladni znaki, kašelj, vročina, težko dihanje, glavobol, bolečine v mišicah, izguba vonja ali okusa, bolečine v žrelu...), naj ostanejo doma in pokličejo osebnega ali dežurnega zdravnika, kjer bodo prejeli nadaljnja navodila.