Obrtniki ne bodo privolili v nižanje pokojnin

Ljubljana – Glasovanje o znižanju pokojnin se je na aprilski skupščini Sklada obrtnikov in podjetnikov (Sop) končalo neodločeno, skupščino bodo ponovili 13. maja. Vodstvo Sopa pričakuje, da jim bo tokrat uspelo in bodo poklicne pokojnine obrtnikov znižali za 30,4 odstotka. Nekateri obrtniki so že pripravljeni na proteste, znižanju nasprotujejo tudi na Obrtni zbornici Slovenije (OZS), kjer bodo svoja stališča predstavili jutri. Sop sicer znižanje nujno potrebuje za ustanovitev svoje Avrio zavarovalnice.

Sop so obrtniki ustanovili leta 1956, ker obrtniki po drugi svetovni vojni niso bili vključeni v pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Tako je veliko obrtnikov, tudi potem ko so morali začeti plačevati premije v državni pokojninski sistem, plačevalo tudi poklicno pokojninsko zavarovanje v Sop. Med njimi tudi modna oblikovalka Tanja Basle iz Žalca. Več kot trideset let je na ta način varčevala in zato pričakovala spodobno pokojnino, ki bi jo lahko začela uživati prihodnje leto. Danes je razočarana: »Govorili so mi, da je pametno, da sem začela vplačevati že kot mlada, saj da bom imela višjo pokojnino. Na začetku so celo obljubljali tisoč takratnih nemških mark! Potem so znižali na vsega 200 evrov, če bo sprejeto, kar predlaga vodstvo Sopa, bom dobila le 140 evrov poklicne pokojnine. Ob tem, da vsa leta vsak mesec vplačam 96,24 evra.«

Vodstvo Sopa je predlog o 30,4-odstotnem znižanju poklicnih pokojnin in spremembi parametrov, ki vplivajo na njihov izračun, skupščini predlagalo že aprila. Glasovanje se je končalo z 12 proti 12. Kot nam je povedal eden od članov skupščine, ki ni želel biti imenovan, so pritiski veliki: »Vsem, ki smo glasovali proti, grozijo z odškodninskimi tožbami. Po eni strani nam ves čas zagotavljajo, da so v Sopu nadpovprečni donosi, po drugi strani pa grozijo z likvidacijo Sopa, če poklicnih pokojnin ne znižamo. V to ne morem privoliti. Denarja je v Sopu okoli 200 milijonov evrov in večina je iz naslova poklicnih pokojnin, ki v povprečju znašajo 84 evrov.«

 

Sop: Država je denar vzela

Član uprave Sopa Božidar Marot je potrdil, da je v Sopu 205 milijonov evrov sredstev, od tega 165 milijonov evrov iz naslova poklicnih pokojnin, ki jih ne tržijo že od leta 1996. Marot je dejal, da bi za vzdržen sistem potrebovali 237 milijonov evrov za poklicne pokojnine: »Imamo 9344 upokojencev, 1647 tistih, ki imajo zavarovanje v mirovanju in čakajo, da ga bodo lahko uveljavljali, aktivnih, ki še plačujejo, je 1485. Na leto je vplačil premij za 890.000 evrov, izplačamo pa za 9,4 milijona evrov pokojnin.«

Kot ključni vzrok, da je treba pokojnine znižati, v Sopu navajajo odločitev države, ki je s spremembo zakona leta 2016 znižala letno refundacijo pokojnin Sopa za člane, ki so v Sop vstopili pred letom 1983, s šest milijonov evrov na 600.000 evrov. Sop je sicer državo že večkrat tožil in iztožil za okoli 105 milijonov evrov, Marot napoveduje nove tožbe, vložili so tudi ustavno presojo zaradi sprememb zakonodaje: »Ocenjujemo, da bi morali od države dobiti še okoli 70 milijonov evrov. Vsa sredstva, ki jih bomo dobili s tožbami in upravljanjem naložb, bomo vračali tistim, ki jim bomo znižali pokojnine oziroma jim zmanjšali evidenčno stanje zavarovalnih polic.«
 

Reševanje zavarovalnice ali obrtnikov?

Marot trdi, da drugih možnosti ni: »Pričakujem, da bo na skupščini zmagal razum. Gre za kratkoročno odrekanje za dolgoročno rešitev. Da bodo tudi tisti, ki zdaj vplačujejo, dobili pokojnine.« Dodal je, da ne gre za preživetje sklada: »Likvidni smo, denar imamo. Problem je izplačilo poklicnih pokojnin.« Kljub temu Marot priznava, da če pokojnin ne bodo znižali, Sop ne bo mogel ustanoviti Avrio zavarovalnice, kamor bi radi prenesli rentna zavarovanja. Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) je namreč s pravnomočno odločbo Sopu prepovedala izvajanje rentnih zavarovanj, Sop ima za rešitev le še do konca junija časa. Če nove zavarovalnice ne bo, bo Sop ugasnil, pravi Marot: »Ostala bodo le stara vzajemna (poklicna) zavarovanja, na AZN so nam povedali, da tudi prostovoljnih pokojninskih zavarovanj ne bi smeli tržiti, in bomo podobno kot rente tudi ta prenesli na drugo zavarovalnico.«

Prav reševanje rentnih in drugih zavarovanj nekatere obrtnike boli, glede na to, da je bil Sop ustanovljen za poklicne pokojnine. »Sop je pri rentnih zavarovanjih delal na črno, zdaj pa naj bi vzajemci vse plačali! Za to bi morala uprava odgovarjati,« je oster član skupščine. Obrtnica Basletova je sklenila: »Pravijo nam, da se bomo pokopali, če bomo dosegli, da pokojnin ne bodo znižali. Ampak tega ne verjamem. Najbolj grozno je to, ker ne veš, kam bi se obrnil in kaj bi storil. Po več kot 30 letih varčevanja.«