Občinske blagajne lažje za 31 milijonov evrov

Ljubljana – Občine bodo imele po novem za najmanj 31,4 milijona evrov nižje stroške z mrliško preglednimi službami, pogrebninami, družinskimi pomočniki in zdravstvenim zavarovanjem brezposelnih. Številka ni dokončna, a zaradi razbremenitve občinskih proračunov in prenosa bremen na državo občinam ne grozi zmanjšanje povprečnine, zagotavlja minister za javno upravo Rudi Medved.



Nasprotno: že ob določanju povprečnine za leto 2020 bo po Medvedu napočil čas za prevetritev formule za nov izračun, pri katerem »ne bomo več barantali«: »Želimo odkriti formulo, ki bo jasno izračunljiva, ki bo zadovoljevala občinske potrebe in bo tudi javnofinančno vzdržna ter ne bo odvisna od vsakokratne vlade.« Skratka: izračun povprečnine mora postati avtomatizem.
Delovna skupina za pripravo sprememb zakonodaje, ki bo zmanjšala stroške občin, dela s polno paro. K temu jo zavezuje dogovor z občinami o višini povprečnine za leto 2019. Skupina je pod drobnogled vzela šestdeset predpisov in petdeset zakonov, ki se nanašajo na problematiko občin, ter izdelala vmesno poročilo. Z njim so zadovoljni tako minister kot predstavniki občin. »Bazen, v katerega posegamo, je velik, učinki pa bodo še precej višji,« je prepričan minister, ki ne vidi razlogov, zakaj bi bili »občina na enem, država pa na drugem bregu, ko pa smo na koncu vsi država in vsi živimo v občini«. Na končno oceno bo treba počakati še kakšen mesec, saj še ne znajo izračunati učinkov vseh ukrepov, poleg tega vseh ne bo moč meriti v denarju, ampak bodo morda občino zgolj naredili prijaznejšo. Skupina bo delo končala predvidoma do konca junija.

V občinah ukrepov še ne znajo ovrednotiti

Občine so se zaradi nalog, ki jih pod svoj krov zdaj prevzema država, na vlado obračale že v preteklosti. Opozarjale so, da je predpis, ki ureja mrliško pregledno službo, denimo, starejšega letnika kot država Slovenija, in da so primorane klestiti proračunske postavke za naloge, ki so jim bile od države dobesedno vsiljene. Še več: občine omenjene naloge – od mrliške službe, pogrebnin do družinskih pomočnikov in zdravstvenega zavarovanja brezposelnih – izvajajo, čeprav zanje ne izpolnjujejo ustavnega pogoja. Nekaj več kot 31-milijonska razbremenitev za 212 občin pomeni povprečno za 150.000 evrov manj stroškov na občino. Poglejmo razbremenitev na primeru občine Zagorje, kjer so za naštete štiri postavke lani iz proračuna odšteli skoraj 400.000. »Dobra volja« države naj bi jim, če bi veljal pavšalni izračun, stroške za skoraj polovico znižala. A na zagorski občini še ne vedo, kaj lahko pričakujejo od napovedanih ukrepov. V nadaljevanju namerava država občinam olajšati še nekaj drugih finančnih bremen, na primer oskrbo v domovih za starejše, subvencije stanarin ... Prav oskrba občanov v domovih po Sloveniji je ena večjih postavk v zagorskem proračunu: znaša več kot druge štiri postavke skupaj – skoraj 470.000.
 

Zagorje občani v domovih po Sloveniji stanejo skoraj 470 tisočakov. Foto Igor Mali

Preprosto do rešitev

Miloš Senčur iz Združenja mestnih občin Slovenije prve sistemske državne korake k razbremenitvi občin, podpira: »Imamo več dobrih predpisov, ki jih je v bistvu pokvarila praksa, in imamo zakone, ki že s sistemskega vidika ne upoštevajo vloge lokalne skupnosti.« Senčur je prepričan, da bi mestne občine s svojim kadrovskim in strokovnim potencialom lahko izdajale tudi gradbena dovoljenja. Kako? »Preprosto: le predpisi morajo začeti slediti ustavni določbi o posebnih pristojnostih mestnih občin.«