Če bi nasip med Velenjskim in Družmirskim jezerom popustil, bi poplavilo Šoštanj. V Premogovniku Velenje mirijo.
Galerija
Velenjsko in Družmirsko jezero, vmes pa pregrada z jezeri, ki se nevarno oži. FOTO: arhiv občine Šoštanj
Šoštanj – Zadnje fotografije nasipa med Velenjskim in Družmirskim jezerom kažejo, da so se na njem naredila jezerca. Razdalja med jezeroma se je v dveh letih zmanjšala za okoli 70 metrov. Občane Šoštanja stanje skrbi, saj bi, če bi nasip popustil, voda poplavila mesto. Odgovore Premogovnika Velenje (PV) bodo slišali jutri, ko so sklicali izredno sejo občinskega sveta.
Problematika nasipa, ki ga dograjujejo s stabilizatom, ki nastaja v Tešu, še zdaleč ne bo prvič na seji šoštanjskega občinskega sveta. Zaskrbljeni svetniki so že pred dvema letoma poslušali o stanju nasipa, ki je ključen za zagotavljanje varnosti Šoštanja, saj bi se ob njegovi popustitvi voda iz Velenjskega jezera zlila v Družmirsko jezero in poplavila mesto. Na seji občinskega sveta novembra 2017 je izvršni direktor tehničnega sektorja Teša Branko Debeljak povedal, da je nasip širok 430 metrov. Kot odgovarjajo v PV, je po izračunih in analizi varnosti minimalna širina 150 metrov: »Te zagotovo ne bomo dosegli niti do konca odkopavanja. Trenutna najmanjša širina območja med jezeroma znaša 360 metrov. Manjše vodne akumulacije na tem območju so plitve depresije, zapolnjene z vodo, ki pa ne vplivajo na stabilnost območja.«
Zmanjšanje razdalje med jezeroma občane skrbi. Sploh potem ko je bilo lani stanje nasipa že boljše, kot pišejo tudi v gradivu za jutrišnjo izredno sejo in dodajajo, da se letos vztrajno poslabšuje: »Pojavlja se vse več vprašanj glede pogrezanja nasipa med Velenjskim in Družmirskim jezerom. Sprašujemo se, ali je še zagotovljena ustrezna varnost. Zračni posnetki kažejo grozljivo podobo krajine. Prebivalce Šoštanja in nižje je upravičeno strah, da bi se zgodila kakšna nesreča. Zato od PV, ki povzroča pogrezanje in tudi dograjuje nasip, zahtevamo, da pojasni, kakšno je dejansko stanje, in stori vse, da zagotovi stoodstotno varnost. Če tega ne more, naj prekine izkopavanje do ustrezne dograditve nasipa.« Naštete zahteve so tudi med predvidenimi sklepi, ki naj bi jih jutri sprejeli občinski svetniki.
Hočejo neodvisno mnenje
Poleg vsega naštetega župan Darko Menih med predlaganimi sklepi navaja še zahtevo za pridobitev neodvisnega strokovnega mnenja o stanju nasipa in naj PV poda ugotovitev, ali za Šoštanj obstaja tolikšna nevarnost, da je za morebitno prelitje vode iz Velenjskega jezera treba izdelati akt o načinu reševanja ljudi in premoženja. Da bi morali imeti načrt evakuacije za Šoštanj, je sicer že pred časom zahtevala Civilna iniciativa Šoštanj.
Občane najbolj skrbi to, da na nasipu nastajajo prava jezera. Čeprav v PV mirijo, je direktor Ludvik Golob pred kratkim priznal, da niso predvidena: »Širina je stalna. Res pa je, da so se zaradi primanjkljaja materiala naredila na površini jezera in naša naloga je, da jih bomo sanirali.« Primanjkljaj materiala je po Golobovih besedah nastal zaradi večjega izkoristka bloka 6, zaradi katerega je stabilizata manj. Nadomeščajo ga z zemeljskimi izkopi, tako je tam pristala tudi zemlja z gradbišča Lidlovega logističnega centra v Arji vasi pa tudi zemlja enega od celjskih vrtcev. Po uredbi iz leta 2013 bo izkop pri gradnji hitre ceste Velenje–Slovenj Gradec prav tako končal v nasipu.
Komentarji