Koritnik: Ne predpisujemo obveznega cepljenja, cepljenje želimo spodbuditi

Odlok o pogoju PCT, ki ga je vlada sprejela v soboto, veljati pa je začel v sredo, je vlada v določenih točkah že spremenila oziroma prilagodila. Vlada je na včerajšnji dopisni seji sprejela odločitev, da pogoj testiranja (eden od pogojev PCT) ne bo več dovolj za zaposlene v državni upravi. Predvideno pa naj bi bilo tudi prehodno obdobje, ko bi se zaposlenim še omogočila možnost cepljenja. Polno cepljeni bodo morali biti do 1. novembra. Izjeme bodo le tisti, ki se iz zdravstvenih razlogov ne smejo cepiti in imajo zdravniško potrdilo.

»Veseli nas podatek, da se vedno več ljudi odloča za cepljenje. Že pred dvema tednoma sem predlagal, da se iz državne uprave odpravi T – testiranje in se delo v prostorih državne uprave omogoči samo ob izpolnjevanju pogoja cepljenosti in prebolelosti. Osnovni namen tega je preprečiti širjenja okužb na delovnem mestu in omogočiti nemoteno delo. Želimo pokazati, da smo odgovorni in da si ne želimo kolapsa zdravstvenega sistema,« je povedal minister za javno upravo Boštjan Koritnik.

Odlok, ki bo začel veljati s prvim oktobrom, bo veljal za ožje organe javne uprave: ministrstva, policijo, vojsko, upravne enote, inšpektorje, ne pa za celoten javni sektor. »Ne predpisujemo obveznega cepljenja, cepljenje želimo spodbuditi«. Veljalo bo za vse v javni upravi, razen za tiste, ki imajo zdravniško potrdilo, da se ne smejo cepiti; tisti se bodo lahko samotestirali. 
 

Koritnik: Menim, da odpuščanj ne bo

»Nikogar ne silimo k cepljenju, to je le pogoj, da lahko javni uslužbenec opravlja delo v prostorih delodajalca,« je ponovil Koritnik. Tisti, ki se ne želijo cepiti, bodo lahko delali doma, če to ne bo možno organizirati, bo delodajalec lahko ukrepal v skladu s pogodbo. »Vlada je neposredno odgovoren delodajalec za javno upravo, vlada mora delovati kot varni delodajalec. Zato mora zagotavljati nemoteno delo državne uprave, vlada tukaj ne nastopa kot oblast, ampak kot delodajalec.«

»Vsak delodajalec je odgovoren za potek delovnega procesa. Imamo prehodno obdobje, za en direktorat smo se na ministrstvu pogovarjali, da so 90-odstotno precepljeni, tisti, ki se še niso, pa se bodo v kratkem. Računam na odgovornost zaposlenih, da bo delodajalec organiziral delo. Zato mislim, da odpuščanj ne bo.« Pojasnil je, da je to začasni ukrep v tem smislu, da bo veljal, dokler bo obstajala potreba po tem; ko bo precepljenost zadostna, ta ukrep ne bo več potreben.

Pri tem ni izključil možnost, da se pogoj PC razširi na celotni javni sektor, da pa tudi pričakujejo, da bodo tudi drugi delodajalci premislili o uvajanju pogoja PC, ko bodo ocenili možnosti tveganja. Minister za zdravje Janez Poklukar je glede uvajanja PC v še druge sfere poudaril, da je na vsakem delodajalcu, da razmisli, kako bo zagotovil čim bolj varno delovno mesto, vlada je sprejela odgovornost za delovna mesta, ki spadajo neposredno pod vlado; torej javno upravo. Vse to pa je odvisno od naših uspešnih korakov do zadostne precepljenosti.«

Poklukar je sicer pojasnil, da od NIJZ še ni bilo pobude o obveznem cepljenju za vse. »Uvajanje protokola PC ne govori o obveznem cepljenju, po drugi strani je v zakonu o nalezljivih bolezni zapisana pot, ki pelje do obveznega cepljenja. NIJZ predlaga spremembo pravilnika cepljenja, a zdaj tega od NIJZ nismo dobili.«

Aktualno stanje v zvezi z boleznijo covid-19 in PCT pogoji so predstavili minister za zdravje Janez Poklukar, minister za javno upravo Boštjan Koritnik ter direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek:



Danes so sicer začele veljati spremembe odloka o začasni omejitvi zbiranja, po katerih je zbiranje nad 50 ljudi na organiziranih javnih prireditvah in javnih shodih v zaprtih ali odprtih prostorih dovoljeno pod pogojem, da udeleženci izpolnjujejo pogoj PCT. Poleg tega je vlada razširila skupine oseb in področja, kjer pogoj PCT ni potreben.
 

Pogoj PCT odslej za mlajše od 15 let

Pogoja PCT ni treba izpolnjevati mlajšim od 15 let in osebam, ki so vključene v storitev vodenja, varstva in zaposlitev pod posebnimi pogoji, osebam, ki pripeljejo ali odpeljejo otroka oziroma učenca v vrtec, prve tri razrede razred osnovne šole, glasbeno šolo do vključno drugega razreda, v osnovno šolo s prilagojenim programom ali zavod za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, varstveno delovne centre, centre za usposabljanje, delo in varstvo ter dnevne centre domov za starejše občane.



Izjema so tudi osebe, ki k izvajalcu zdravstvene dejavnosti spremljajo otroka do dopolnjenega 15. leta oziroma odraslo osebo, ki ni sposobna skrbeti zase, učenci in dijaki pri prevozu z javnim potniškim prometom, uporabniki zdravstvenih storitev, če gre za cepljenje proti covidu-19 ali testiranje na novi koronavirus, ter uporabnikom poštnih storitev, če gre za prevzem pošiljk, ki jih je treba osebno prevzeti, ker bi zaradi neprevzema nastale pravne posledice.

Pogoj PCT na bencinskih servisih izjema le za osebe v tranzitu

Med izjeme obveznega izpolnjevanja pogoja preboleli, cepljeni, testirani (PCT) na bencinskih servisih so uvrščene zgolj osebe, ki opravljajo naloge v sektorju mednarodnega prevoza in Slovenijo zapustijo v 12 urah po prehodu meje za oskrbo na bencinskih servisih, so za STA potrdili na ministrstvu za gospodarstvo.
 
Kot izjema so dodana tudi humanitarna skladišča, centri za razdeljevanje hrane in drugi kraji, ki omogočajo brezplačen dostop do osnovnih življenjskih dobrin socialno ogroženim skupinam.

Med izjemami so tudi uporabniki poštnih storitev, jih je treba osebno prevzeti in bi zaradi neprevzema nastale pravne posledice, kot tudi uporabnikom zdravstvenih storitev, če gre za cepljenje proti covidu-19 ali testiranje na prisotnost virusa sars-cov-2, je pojasnil minister Janez Poklukar.
 

Milan Krek: Vrh števila okuženih verjetno sredi oktobra

»V Evropi so tako rekoč vse države prizadete zaradi novih okužb. Med temi, ki so bolj prizadete, je tudi Slovenija, ki ima več kot 500 okuženih v zadnjih 14 dnevih na 100.000 prebivalcev,« je povedal direktor NIJZ Milan Krek. 12 držav v EU ima povečano 14-dnevno incidenco, epidemija v EU se ni umirila, bomo videli, do kdaj bo epidemični val vztrajal. Če se bo ta trend nadaljeval, lahko do konca septembra pričakujemo celo dva tisoč na novo okuženih na dan. Vseskozi upamo, da se bo krivulja umirila, dosegla vrh, ki naj bi bil sredi oktobra, in se nato obrnila, je pojasnil.

Povedal je, da se povečuje število okuženih v populaciji v starosti nad 65 let, 15. septembra je bilo okuženih 121, hospitalizacij je med to populacijo bistveno večja, kar pomeni dodatno obremenitev slovenskega zdravstva. Število hospitalizacij se veča, ker pa število okuženih raste, se število hospitalizacij ne more umiriti, je dodal Krek. Konec septembra bo med 120 in 150 zasedenih postelj na intenzivni negi, ko oziroma če se bo število povečalo na 160 bolnikov na intenzivnih posteljah, je lahko situacija zelo kritična, je opozoril. Vedno več je tudi okuženih po 45. letu, kar pomeni več hospitalizacij in intenzivnih postelj.

Trenutno v Sloveniji ni zalog cepiva Jannsen

»Trenutno imamo 762.838 cepiv, vsa imamo na zalogi, trenutno je pošel Jannsen. Evropa ima na razpolago tri milijone odmerkov tega cepiva, Slovenija jih je prejela 9600, od prihodnjega tedna bo dobava 21.600 odmerkov cepiva Jannsen na teden«. Krek je poudaril, da Sloveniji še nikoli ni uspelo, da bi precepila že več kot en milijon prebivalcev, kar je velik uspeh. »Lahko se bomo odpirali čez mesec ali dva, če bomo cepljeni oziroma če bo cepljenje potekalo tako intenzivno, kot je to potekalo v zadnjih dneh.« Kot glavni ukrep je Krek tako poudaril cepljenje ter tudi spoštovanje karantene, pogoje PCT in tega, da ljudje ostajajo doma, če imajo znake okužb oziroma če se ne počutijo dobro.

»Situacija se nam hitro poslabšuje, skupaj smo imeli v tem tednu 21 smrti, najmlajši je bil star 61 let, največ pozitivnih je bilo med petim in 14 letom, krivulja potrjenih se eksponentno vzpenja, ker gre za različico delta, ki je po kužnosti primerljiva z ošpicami. Vsak od nas se bo to zimo srečal z virusom. Reprodukcijsko število nam je naraslo manj kot lani, kar pomeni, da pogoj PCT deluje. Hitrost cepljenja se je povečala, projekcije Instituta Jožef Štefan nakazujejo, da nam bo število bolnikov na intenzivnem oddelku zaradi cepljenja in ukrepov PCT upadlo za 25 odstotkov glede na prvotne napovedi. Ob zadostni precepljenosti predvsem starejših nad 40 let bi lahko ohranili delovanje zdravstvenega sistema do te mere, da ne bi bilo prevelikega krčenja programov,« je povedal minister Poklukar.



Poudaril je, da so včeraj cepili 19.160 ljudi, kar je izjemna številka, na katero so ponosni. »Doslej smo porabili dva milijona odmerkov, ponovno poudarjam, nujno je, da smo cepljeni. Potek bolezni bo tako blažji, proti sovražniku se je zdaj lažje boriti.« Opozoril je, naj se cepijo mlade ženske, saj cepljenje ne vpliva na plodnost. Glede na breme varnostnih tveganj in škode, ki so jim ženske in novorojenčki izpostavljeni zaradi sprememb v zagotavljanju zdravstvene obravnave, ki so posledica pandemije covida-19, je letošnja kampanja še pomembnejša, je povedal minister za zdravje.

»Protokol PCT je uveden, da damo družbi orodje, da lahko vsi skupaj upravljamo epidemijo, pa tudi zato, da ko govorimo o samotestiranju, da zmanjšamo obremenitve zdravstva,« je povedal Poklukar in dodal, da testi ne zamejujejo ali končujejo epidemije, ampak dajo družbi le čas, da doseže ustrezno precepljenost. Kot primer je navedel, da tudi v Avstriji uvajajo plačljivost testov. Tudi cepljeni se zdaj – kadar imajo simptome – testirajo. O spremembi strategije glede plačljivosti testov tako trenutno ne razmišljajo, če pa bi se izkazalo, da bi virus mutiral in bi bistveno spremenil širjenje virusa med cepljenimi, bi se lahko strategija spremenila, a trenutno o tem ne razmišljajo.«

»Cepivo ni strup, cepivo je zdravilo, ki strup – virus – premaga. Cepivo je varno in učinkovito, predstavlja pa pot nazaj v normalno življenje. Da bodo otroci v šolah brez mask, ko bo druženje z babicami bolj sproščeno, da bomo gledali naše športnike. Hvala vsem, ki ste se odločili za cepljenje,« je še dejal Poklukar.

»Če bi bili vsi precepljeni, bi bilo danes nekje 60 hospitalizacij in mogoče šest oseb na intenzivni negi, trenutno se ne bi se pogovarjali o tem,« je povedal Poklukar. Krek pa je dodal, da nam v Sloveniji manjka še 600.000 precepljenih. To po njegovem ni prevelika naloga za Slovence, meni, da bi lahko – s hitrostjo cepljenja zadnjih dni – v štirih, petih tednih pocepili toliko ljudi. Potem bi bila naslednja faza odpiranje družbe oziroma sprostitve ukrepov.