O podrobnostih zaupnega poročila Banke Slovenije pri preprečevanju pranja denarja

Ljubljana – Poslanci so na današnji izredni seji del razprave o pranju denarja v NLB in NKBM opravili za zaprtimi vrati. Vzrok so zaupni dokumenti, s katerimi so se srečali pri preiskavi. Zdi se, da je del krivde za množično pranje denarja tudi na strani regulatorja.

Skupna statistika o številu zaprtih računov nerezidentov, pri katerih je vzrok zaprtja izvajanje sumljivih transakcij, pri nas sploh ne obstaja. Nima jih niti urad za preprečevanje pranja denarja, ki ga morajo po zakonodaji o sumljivih transakcijah obveščati banke. Te pa, kot rečeno, podatkov o pralcih denarja, ki jih odkrijejo, ne razkrivajo.

Banke so kot zavezanke za izvajanje ukrepov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma dolžne izdelati oceno tveganja posamezne skupine ali vrste stranke, poslovnega razmerja, transakcije, produkta, storitve ali distribucijske poti in upoštevati dejavnike geografskega tveganja glede na možne zlorabe za pranje denarja ali financiranje terorizma. »Za učinkovito obvladovanje tveganj morajo banke vzpostaviti učinkovite politike, kontrole in postopke, ki so sorazmerni glede na njihovo dejavnost in velikost (kot na primer velikost in sestavo zavezanca, obseg in sestavo poslov, vrste strank, s katerimi posluje zavezanec, vrste produktov, ki jih ponuja zavezanec). Tako lahko banka v okviru lastne poslovne politike sprejme tudi ukrep prekinitve poslovnega razmerja, če presodi, da bi bilo tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma v primeru nadaljevanja poslovnega razmerja preveliko,« pojasnjujejo v uradu za preprečevanje pranja denarja. V zakonsko določenih primerih pa za banke velja absolutna obveznost prekinitve poslovnega razmerja, in sicer tudi v primeru, ko banka ne more izvesti pregleda stranke.
 

Po zadevi Farrokh so merila zaostrili

V NLB so od zadeve Farrokh oziroma iranskega pranja denarja leta 2011 notranje procese zelo zaostrili. Vsi nerezidenti so po naših informacijah avtomatično uvrščeni v tako imenovano rizično skupino in torej spadajo v skupino komitentov, ki jih morajo v banki redno pregledovati. Tako njihove transakcije kot tudi poslovanje v celoti. Če zaznajo tveganja, račune zapirajo.

Državni zbor je na današnji izredni seji obravnaval končno poročilo preiskovalne komisije o ugotavljanju suma pranja denarja in financiranja terorizma v NLB ter domnevnega pranja denarja v Novi KBM, v kateri je Banka Slovenije lani spomladi uvedla že tretji inšpekcijski nadzor in ji nato septembra izdala že tretjo odredbo o odpravi kršitev. Rok za njihovo odpravo je bil 30. april letos. Parlamentarna preiskovalna komisija je poročilo, kot je znano, objavila prejšnji petek. Sestavljeno je iz javnega in zaupnega dela, zato so tudi danes del obravnave poslanci opravili za zaprtimi vrati.


 

Odpovedala tudi Banka Slovenije

Komisija je med gradivi, na temelju katerih je pripravila končno poročilo, pridobila tudi strogo zaupno revizijsko poročilo Banke Slovenije, v katerem so analizirali delovanje regulatorja bančnega sistema v primeru pranja denarja v NLB. Dokument je nastal konec lanskega leta. V Banki Slovenije so pregledali ravnanje na svojem oddelku za nadzor bančnega poslovanja in na pravnem oddelku. V zaupnem dokumentu je mogoče med drugim prebrati, da je odbor strokovnjakov Sveta Evrope za oceno ukrepov proti pranju denarja in financiranju terorizma že leta 2010 izrazil dvom v zvezi s politiko Banke Slovenija. Ta je za mnenje o svojem delovanju na področju pranja denarja najela Odvetniško pisarno Jadek & Pensa. V njenem pravnem mnenju lahko med drugim preberemo, da je »Banka Slovenije kršitve v zadevi Farrokh ugotovila šele slabo leto in pol po tem, ko so na potencialno sumljive transakcije prvič opozorili nekateri oddelki v NLB. Aktivnejše delovanje nadzora Banke Slovenije bi lahko pripomoglo tudi k hitrejši zaznavi sumov kršitev s področja pranja denarja. Banka Slovenije v tem prekrškovnem postopku ni ravnala hitro in brez odlašanja. V strogo zaupnem dokumentu je zapisana še ocena, da so bile prekrškovne aktivnosti v zvezi s preprečevanjem pranja denarja v zadevi Farrokh večinoma neučinkovite. V konkretnem primeru pranja iranske milijarde je na pravnem oddelku maja 2013 celo »zakrožil osnutek odločbe o prekršku, ki pa kasneje ni bil posredovan NLB«.

 

Banka Slovenije je v letih od 2008 do 2010 do primera Farrokh izrekala predvsem pisma z opozorili. Njena učinkovitost v boju s pranjem denarja je bila zato dvomljiva. Podobno je delovala tudi kasneje. Kot razkriva pisanje »žvižgača«, je tako na primer v začetku leta 2015 oddelek za nadzor Banke Slovenije pregledal poslovanje NKBM in ugotovil hude kršitve na področju pranja denarja. Več kot 500 italijanskih državljanov je ustanovilo slamnata podjetja v Sloveniji in odprlo transakcijske račune v poslovalnicah NKBM v bližini meje (Koper, Miren, Šempeter pri Gorici …) in na vsako od njih so iz Italije nakazali šestmestne zneske. Nekaj dni kasneje so jih italijanski državljani, registrirani kot odgovorne osebe teh podjetij, dvignili v gotovini. NKBM je dobila aprila tistega leta prvo odredbo regulatorja o odpravi kršitev.

V začetku leta 2016 – naj spomnimo, da je ameriški sklad Apollo NKBM kupil junija 2015 – je regulator izvedel ponovni pregled in ugotovil, da večina ugotovljenih kršitev ni bila odpravljena. Nekaj računov v poslovalnicah ob italijanski meji je bilo zaprtih, a so bili namesto njih odprti novi v poslovalnici Brežice ob meji s Hrvaško in praksa nakazil šestmestnih zneskov ter gotovinskih dvigov čez nekaj dni se je nadaljevala. NKBM je maja 2016 dobila novo odredbo regulatorja. Sredi lanskega leta so šli v ponovni pregled poslovanja in oddelek za bančni nadzor je ugotovil, da kršitve še vedno niso odpravljene, ter pravnemu oddelku Banke Slovenije posredoval te ugotovitve in predlagal izrek sankcij. Banka se je z novimi pravili o sprejemljivosti strank zganila konec lanskega leta.