Poslovodstvo in prometni strokovnjaki osrednjega slovenskega letališča skupaj z župani šestih spodnjegorenjskih občin v resoluciji predlagajo državi postopne rešitve in dopolnitve prometne infrastrukture v širši okolici Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana.

Gre za sedem predlaganih cestnih projektov in hitro progo s postajo za Kranj, Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana in Šenčur. Poslovodni direktor Fraporta Slovenija Zmago Skobir je na predstavitvi opomnil, da je bila študija o hitri progi ob sofinanciranju EU in takratnega Aerodroma Ljubljana narejena že pred desetletjem, koridor pa je potem pred par leti kar izginil iz državnih planov, češ da ni ekonomsko in ekološko upravičen. S tem se je zapravljalo čas in denar, čeprav je po Skobirjevih besedah različica čisto dobra. Posebej, ker Slovenija potrebuje hitro gorenjsko progo.

Čas je pri infrastrukturnih projektih v okolici ljubljanskega letališča pomemben dejavnik. Po njegovem odprtju leta 1964 je bila leta 1985 zgrajena avtocesta s priključkom za letališče, od začetka tretjega tisočletja pa je osemnajst let trajal postopek do odprtja letališke obvoznice – tudi to je sofinancirala letališka družba –, ki je, čeprav še ne povsem zaključena, omogočila zaokrožitev letaliških logističnih površin. Tako objekti v tej coni kot v občinskih obrtnih in proizvodnih conah že stojijo, njihova cestna povezljivost pa je slaba.

Od vodiške obvoznice do hitre proge

Kranjski izvoz z gorenjske avtoceste je skupaj s šenčurskim krožiščem v jutranji in posebej popoldanski konici povsem zatrpan, Vodice se dušijo v prometu, a se kljub že skoraj desetim protestnim shodom stvari ne premaknejo. Med osmimi usklajenimi in predlaganimi projekti občin Kranj, Šenčur, Cerklje na Gorenjskem, Škofja Loka, Komenda in Vodice ter Fraporta Slovenija je vodja upravljanja z nepremičninami v zadnjem Gaber Gaude na prvem mestu omenil cesto Želodnik–Vodice.

Ta vodiška obvoznica, ki bi zgrajena lahko za znaten odstotek razbremenila ljubljanski avtocestni obroč in povezala gorenjsko in štajersko avtocesto, bi morala biti že davno zgrajena. A je po besedah tamkajšnjega župana Aca Franca Šuštarja še vedno ni, ker se je doslej že sedem ministrov žogalo s pristojnostmi oziroma z odločitvijo, kdo bo naložbenik, država (oziroma njena infrastrukturna direkcija Drsi) ali (prav tako državna avtocestna) družba Dars.



Kot drugi projekt je naveden nov avtocestni priključek Letališče Vzhod na prostoru nekdanje cestninske postaje Torovo, tretji projekt je vzhodna vodiška obvoznica, četrti obvoznica Spodnji in Zgornji Brnik–Lahovče, peti cesta Škofja Loka–Šenčur kot kranjska obvoznica in hkrati deviacija nikoli dokončno definirane IV. razvojne osi po Poljanski dolini proti Idriji in Posočju. Šesti projekt je modifikacija avtocestnega priključka Kranj vzhod z vsakodnevnimi zastoji (dvostezno krožišče Šenčur in štiripasovnica proti Kranju), sedmi pa modifikacija obstoječega avtocestnega priključka Letališče, ki bo potrebna ob širitvi dejavnosti zahodno od letališke steze.

Usmeritve za državo

Cerkljanski župan Franc Čebulj je opozoril, da bi bila podobna »naglica«, kot je bila osemnajstletna gradnja brniške obvoznice, cokla v razvoju osrednje Slovenije, zato je državne uradnike na infrastrukturnem ministrstvu, ne glede na njihovo politično barvo, pozval, naj bodo državniki, in ne obiskovalci odprtij, ki jih je na letališču sicer veliko. Vsi resolucijski plani so pač usmeritev za državo, ki mora sprejeti ustrezne dokumente (državni prostorski načrt DPN), na podlagi katerih se bodo lahko začeli vsi ostali postopki, vključno s potrebnimi odkupi zemljišč.