Neomejen dostop | že od 9,99€
Nastop predsednika vlade Roberta Goloba, ki se je za oddajo Preverjeno na Pop TV odločil spregovoriti o svoji partnerki Tini Gaber, je predvsem zaradi njegove kritike priprave načrtov za davčno reformo in načina obveščanja o njih ter napovedi, da nepriljubljenih reform ne bo, v koaliciji sprožil razburjenje in negodovanje. V javnosti pa številna vprašanja. Na ministrstvih, ki pripravljajo napovedane reforme, skopo odgovarjajo, da to delo nadaljujejo. Odstopil je državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič, ki je še tik pred predvajanjem oddaje opravljal posvete glede reforme. Napetosti so tudi v Gibanju Svoboda.
Iz koalicije je bilo o Božiču slišati predvsem pohvalne besede, a kot kaže, se s tem niso strinjali vsi v Gibanju Svoboda, saj so čez dan od tam sporočali, da ostre besede predsednika vlade Roberta Goloba niso bile namenjene finančnemu ministru Klemnu Boštjančiču. Ta je potrdil, da ostaja na čelu ministrstva, kjer naj bi nadaljeval snovanje reforme kljub dvomom Goloba. »Če nam ne uspe ljudi prepričati, da jim bodo reforme olajšale življenje, se teh pač ne bomo šli. Zdravstvena reforma je izjema, vse druge pa bodo imele ta cilj, z davčno vred,« je namreč na Pop TV dejal premier in s tem vzbudil dvom o svojih večkrat ponovljenih izjavah o reformnem letu, saj druge reforme neizpodbitno terjajo dodatna finančna sredstva.
Nekdanji premier in profesor na ljubljanski pravni fakulteti Miro Cerar tudi na podlagi lastnih izkušenj pri tem izpostavlja, da reforme za večino ljudi praviloma niso enostavne in spremembe težko sprejemajo. »Spomnim se svoje vlade, ko se je Slovenija izvijala iz finančne krize. V prvih dveh letih smo morali sprejeti veliko ukrepov, pri čemer je bil odpor stalen in je od nas terjal ogromno sporazumevanja in premočrtnost – ko smo se za nekaj odločili, smo pri tem vztrajali. Seveda so možne posamezne spremembe, a tako defenzivne izjave, kot prihajajo zdaj, vzbujajo dvom o kredibilnosti vladnih obljub,« je dejal Cerar in trenutno ravnanje označil za populistično. Tako se države, ki potrebuje reforme, po njegovem ne da voditi.
Miro Cerar, nekdanji predsednik vlade in profesor:
Reforme so tako pomembna stvar, da terjajo temeljit predhodni premislek, zelo jasno usmeritev in nato odločnost pri izvedbi. Če ti elementi niso izpolnjeni in se predsednik vlade umika, je to slabo, ker pomeni, da ne verjame vase in lastno vlado. Premisliti bi morali, preden so reforme napovedali. Če bi šlo le za neko preverjanje pri ljudeh in bodo zdaj začeli aktivno kampanjo obveščanja in dialoga, bi bilo to razumljivo, celo nujno v demokratičnem sistemu, a bi to morali na ta način predstaviti.
Da ne gre za priljubljenost oziroma nepriljubljenost reform, pač pa za »široko javno razpravo in iskanje čim širšega družbenega konsenza«, pa je popoldne miril kabinet predsednika vlade.
Enako usklajen odgovor, da nadaljujejo pripravo reform in da so pri tem zavezani najširšemu demokratičnemu dialogu, so nam poslali tudi z obeh ključnih ministrstev Levice, in sicer za delo, kjer pripravljajo pokojninsko reformo, in ministrstva za solidarno prihodnost, kjer bdijo nad stanovanjsko reformo in dolgotrajno oskrbo.
Več nezadovoljstva je bilo slišati iz SD, kjer so doslej veliko stavili na reforme, a uradnega komentarja od tam včeraj ni bilo, kar bi lahko pripisali tudi njihovemu trenutnemu iskanju, kako naprej kot stranka. Vse glasneje pa se govori tudi o trenjih in morebitnem razkolu v Gibanju Svoboda, kjer so za zdaj kljub posameznim drugačnim mnenjem poslancev na glasovanju še vedno zagotovili enotnost poslanske skupine, prav tako se vnovič omenja možnost, da bi se Golob odločil za menjavo nekaterih svojih ministrov, saj rezultatov ni. Javnomnenjska podpora njegovi stranki in vladi pada.
»Podporo izgublja zaradi napačnega političnega obnašanja. Vso svojo politiko je organiziral okoli reform,« komentira Igor Lukšič, nekdanji predsednik SD in profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede. Po njegovem je problem Roberta Goloba ta, da ne razume, da kot predsednik vlade o eni temi ne more podati dveh nasprotnih izjav. »Reformo bi moral napovedati šele takrat, ko je ta dokončna in vrnitve ni, sicer pa s tem izgublja kredibilnost in podporo, ker ne govori kot predsednik vlade,« še pravi Lukšič.
Igor Lukšič, nekdanji predsednik SD in profesor:
Slovenska javnost je v tem času že ugotovila, da glavne poteze vleče Robert Golob, in on je naredil napako, ker ni prej preveril, ali je Slovenija pripravljena na reforme in ali so jih sposobni izpeljati. To bi kot predsednik vlade moral storiti, preden je finančnemu ministru dovolil razlagati o finesah v tej zgodbi, kar naj bi kazalo, da so zadevo premislili ... A na koncu se je izkazalo, da so blefirali in razpravljali le o idejah, ki pa so marginalne za veliko reformo. Zato gre za napako predsednika vlade in ne finančnega ministra, še manj pa državnega sekretarja.
Korak naprej pri ustavnih spremembah?
Še pred napovedanim vlaganjem pobude za začetek ustavnih sprememb glede imenovanja ministrske ekipe – to naj bi Gibanje Svoboda, SD in NSi storili predvidoma prihodnji teden – pa bi lahko že danes na parlamentarni ustavni komisiji vendarle začeli ustavnorevizijski postopek glede načina imenovanja sodnikov, in sicer tako, da bi jih po novem namesto parlamenta na predlog sodnega sveta imenovala predsednica republike. Ta predlog so vložile koalicijske stranke, podporo pa bi vsaj za začetek postopka lahko prispevala tudi NSi, saj je strokovna ekipa (Aleš Zalar, Dino Bauk, Janez Pogorelec in Ciril Ribičič) pokazala tudi pripravljenost, da preuči morebitno spremembo 131. člena ustave, ki govori o sodnem svetu, to pa želi prav NSi.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji