Ko Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ne zmore več, se naloga spremljanja okužb naloži družinski medicini, ko bolnišnice ne morejo več, pozivajo na pomoč zdravnike od drugod, ko dela ne bi zmogli več družinski zdravniki, pa bi se sistem sesul, je sosledje dogodkov nanizala Zdenka Čebašek - Travnik, predsednica Zdravniške zbornice. »Kajti družinski zdravniki ne morejo poklicati nikogar več. So prva linija pomoči na različnih deloviščih,« je dejala. Delujejo v covid ambulantah, obiskujejo domove pacientov, prisotni so v domovih starejših občanov (DSO).
Odločajo tam, kjer je pogosto zelo težko. Na primer v DSO, ki niso prilagojeni za razmere v kakršnih smo se znašli.

Družinski zdravniki po besedah Čebašek - Travnikove ne poznajo več rednega delovnega časa: »Na srečo si pomagajo med seboj kot kolegi, profesionalno in srčno. Pomagajo si, da lahko izvajajo nujno potrebne zdravstvene storitve. Delajo tudi kot prostovoljci.«

​

Pri tem je predsednica pojasnila, da so bili ukrepi, ki sta jih sprejela Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in ministrstvo za zdravje, večinoma sprejeti brez dogovora z osnovnim zdravstvom, npr. z odborom za osnovno zdravstvo pri zdravniški zbornici, zadnja niti ni bila vključena v svetovalno skupino na ministrstvu, je pa tja poročala o težavah. Zdravniki iz osnovnega zdravstva niso dovolj slišani, je strnila Čebašek - Travnikova.

Dean Klančič, podpredsednik zbornice in zdravnik družinske medicine, je povedal, da so bili preobremenjeni že pred epidemijo in so ves čas opozarjali, da je treba kriterije in obremenitve zmanjšati in prilagoditi ter v sistem osnovnega zdravstva pripeljati več zdravnikov in sester. »Če to upoštevamo, potem vemo, da danes obremenitve presegajo normalne psihične in fizične moči naših timov. Tam, kjer tim začne izgubljati svoje kadre, izgublja sposobnost komunikacije in možnost obravnav v doglednem času,« je dejal Klančič.

Dodal je, da smo vsi skupaj v istem čolnu in moramo veslati tako, da ta čoln pripeljemo do želenega cilja – obvladovanja epidemije.

V zobozdravstvu v nasprotju s spomladanskim valom epidemije se ordinacije tokrat niso popolnoma zaprle, a so nastale drugačne težave. »Nekateri zavodi pričakujejo, da bodo zobozdravniki opravili toliko storitev, kolikor je bilo sklenjeno v pogodbi z ZZZS, kar pa v sedanjih razmerah ni mogoče,« je povedala Čebašek - Travnikova.

Opozorila je še, da nadzorniki ZZZS v ambulante vstopajo mimo pravil, ki veljajo za vse druge: prihajajo nenapovedano, kot da bi spremljali, ali zobozdravniki res delajo, zato jih je pozvala, naj se raje vključijo v registriranje karantenskih primerov in na ta način pomagajo zajeziti epidemijo.
 

Zamudno iskanje bolniških postelj

V zadnjem času veliko težav povzroča iskanje bolnišničnih namestitev za covid bolnike. Čebašek - Travnikova je ocenila, da se nad tem vsak dan pritoži vsaj deset zdravnikov.

Zdravniki na terenu, ki odločajo, kam poslati pacienta, ki doma nima pogojev za zdravljenje, so vedno znova v težkem položaju. Iskanje proste bolniške postelje namreč ni urejeno tako, da bi se družinskim zdravnikom olajšalo delo.

»Pričakovali smo, da se bo vzpostavil neki sistem in da bo zdravnik v trenutku vedel, kam poslati pacienta, ne da bi preklical vse možnosti. Zdaj se dogajajo tudi najbolj ekstremni primeri, ko se hudo prizadete paciente pelje 'en krog po Sloveniji',« je dejala predsednica zbornice.

Opozorila je še, da je treba pri prevozu bolnikov računati tudi na ustrezno razkuževanje vozil in obremenjenost osebja, ki sodeluje pri prevozih.