»Nas, ki smo prijavljeni, preverjajo. Tistih 3000, ki niso, ne preverja nihče«

Tanja Petrič že osem let vodi zasebni zavod Cepetavček. Pravi, da približno 20 odstotkov otrok, ki so bili pri njej v varstvu, ni dobilo prostega mesta v javnem vrtcu. Pri ostalih osemdesetih odstotkih varovancev je bila odločitev staršev, da izberejo zasebno varstvo - skupine tu so manjše, več je osebnega odnosa, manj bolezni.

Na vprašanje, ali je njihov zasebni zavod že kdaj obiskala inšpekcija, Petričeva odgovarja: »Dejstvo je, da nas, ki imamo stvari urejene in smo prijavljeni v register, nadzirajo. Tistih 3000, ki niso, pa ne preverja nihče.«

Ali ste že imeli kakšen inšpekcijski nadzor? Kolikokrat so se zglasili pri vas?

To je odvisno od prijav. Sami od sebe pridejo malokrat. Prijav smo imeli kar nekaj, sploh takrat, ko smo bili na drugi lokaciji, so nas prijavljali zaradi dela na črno, ki pa ga sploh ni bilo. Vendar ljudje sami ne preverijo, če so določene stvari prijavljene ali ne. Dejstvo je, da inšpekcijske službe preverjajo nas, ki smo prijavljeni, 3000 neprijavljenih pa nihče ne preverja. V teh osmih letih nismo imeli niti enkrat slabega stika s starši. Povemo jim, kakšni so naši vzgojni ukrepi, kako delujemo. Če staršem ustrezaš, če ste si podobni, potem se odločijo zate, sicer iščejo dalje. Imajo izbiro, prav tako lahko izbiramo mi. 

Pa so starši bolj pozorni na to, komu zaupajo otroke?

Zaenkrat še ne. Se bo pa najbrž to zgodilo, ko se bo oblikovala naslednja skupina otrok. Takrat bodo najbrž bolj previdni in vprašali kakšno stvar več. Ampak pomemben je že prvi stik, da se ujameš. 
 

Koliko otrok je takšnih, ki so pri vas, ker ne dobijo prostora v javnih vrtcih?

Rekla bi, da dvajset odstotkov. Ostalih osemdeset je v zasebnem varstvu, ker se tako odločijo starši. Manj je bolezni, več osebnega odnosa. Skupine so manjše. Cene pa so približno enake. Poleg tega se mi staršem oz. otrokom bolj prilagajamo, tudi glede prehrane. Poleg tega se morajo javni vrtci bolj držati kurikuluma, nam se ga bi treba. lahko se prilagajamo otrokom. Veliko otrok pride k nam, ker starši niso zadovoljni z vzgojiteljicami v javnih vrtcih. Ni res, da so javni zavodi boljši. Mislim, da je bolj pomembno, kdo dela z otrokom. 

Kaj naj starši naredijo, preden se odločijo za zasebni zavod? 

Zase lahko povem, da sem odkrita glede tega, kako mi delujemo. Kako usmerjam otroke. Mislim, da se s starši takoj začutiš. Če nimamo vsi enakih pogledov, je brez potrebe sodelovati. Starši lahko preverijo, ali ima nekdo stvari uradno prijavljene. Tudi zaradi tega smo mi tako zasedeni. Velikokrat starši nimajo druge možnosti, a naj vsaj preverijo na spletni strani ministrstva, ali so varuhi prijavljeni in ali imajo registrirano dejavnost. Kdaj se sklepa pogodba. To so stvari, ki jih lahko preveriš, še preden sploh prideš na ogled. 
 

Ali je kakšen otrok želel k vam, pa ste imeli polne prostore?

Seveda, do naslednjega šolskega leta sploh nimamo več prostora. Imamo šest otrok, toliko, kot jih imamo lahko. Ena punca mi pride dopoldne v pomoč za štiri ure. Ona je z njimi od osme do dvanajste ure, jaz pa od osme do sedemnajste ure popoldne. Če bi nam zakon dovoljeval še dva otroka, bi lahko eno punco zaposlili za polni delovni čas. Potem bi bilo lažje izkoristiti bolniško odsotnost, nadomeščanja in dopuste. Zdaj nam zakon to onemogoča. Tako da se vsak znajde po svoje ali pa zapre dejavnost.