Naš junak in zmagovalec

Letos mineva natanko 30 let, odkar je junak belih strmin končal dolgo in bogato smučarsko kariero. Svojo zadnjo tekmo je odpeljal v Saalbachu, kjer si je tik pred ciljem odpel smuči ter se simbolno sprehodil prek ciljne črte. V počastitev obletnice je Tržiškemu muzeju predal svoja zavidljiva odličja, med katerimi izstopajo mali kristalni globus, srebrna kolajna s svetovnega prvenstva v Schladmingu, pokali in odličja za vseh osem zmag v svetovnem pokalu in 33 uvrstitev na stopničke svetovnega pokala.

»Smučanje je moje življenje, brez tega ne znam živeti. Ugasnil je tekmovalni naboj, smučanje kot strast in del vsakdanjika pa dobiva vedno nove razsežnosti. Vsak dan gledam v nebo, kdaj bo začel padati sneg, da začnemo čim prej smučati,« je povedal Križaj. »Na novi stalni razstavi v Slovenskem smučarskem muzeju bomo na spominski steni predstavili športno pot enega izmed najbolj priljubljenih slovenskih športnikov vseh časov s predmeti, fotografijami, videoposnetki njegovih voženj, intervjuji, besedili, kvizom,« je povedala Jana Babšek, direktorica Tržiškega muzeja in kustosinja razstave.


 

Vseslovenska smučarska evforija

Bojan Križaj se je rodil 3. januarja 1957 v znani tržiški smučarski družini. Na smuči je stopil že pri rosnih treh letih, njegov preboj proti svetovnemu vrhu pa se je začel v sezoni 1976/1977, ko je v Val d'Isèru dobil prvo točko svetovnega pokala v veleslalomu. Takrat se je alpski smučar uvrstil na 15. mesto, zgolj dve leti pozneje pa je v Madonni di Campiglio stopil na prve stopničke.

Najuspešnejši moški smučar naše dežele je v sedemdesetih in osemdesetih letih nizal uspeh za uspehom ter povzročil val navdušenja. Pred male ekrane je priklenil številne gledalce, ki so napeto spremljali neposredne prenose ter navijali za našega Bojana. Uspelo se mu je prebiti v svetovni vrh in odločilno je prispeval k temu, da je smučanje postalo del slovenske nacionalne identitete. Spominski predmeti osemkratnega zmagovalca svetovnega pokala pričajo o njegovem izjemnem talentu in tekmovalnosti, z njihovo pomočjo bo predstavljena športna pot enega izmed najbolj priljubljenih slovenskih športnikov vseh časov.

»Vsak dan se zgodi kaj takega, kar človek lahko imenuje zmaga. Več kot polovico življenja sem bil vpet v to noro tekmo s samim seboj, s svojimi nasprotniki na progah. Težko je izluščiti najpomembnejšo zmago,« je poudaril junak belih strmin in dodal: »Vsak dan ima zgodovino in prihodnost. Veselim se vsakega dneva posebej. Uživam življenje in mislim, da je najpomembneje, da imam po vseh teh letih še vedno željo biti aktiven in aktivno živeti.«

Naš junak in zmagovalec

V spominskem prostoru, naslovljenem »Bojan Križaj, naš junak in zmagovalec«, bodo obiskovalcem na ogled uspehi in odličja, ki jih je športni as dosegel v dolgoletni karieri. V Tržiškem muzeju so zbrali nemalo dokumentarnega gradiva, s katerim se bodo obiskovalci lahko spominjali enega izmed najbolj priljubljenih športnikov slovenskega alpskega smučanja. Med razlogi, ki so privedli do oblikovanja spominske stene, je Križaj poudaril prav željo po dostopnosti odličij in pokalov vsem, ki cenijo njegove dosežke.

»Obiskal sem številne kraje, kjer v smučarskih in športnih muzejih v stalni zbirki hranijo zapuščino vrhunskih športnikov. Ideja, da bi kaj takega naredil tudi sam ter ne bi imel odličij zaprtih doma v vitrinah, kjer so na ogled le meni in tistim, ki pridejo na obisk, je že dolgo zorela v meni. Odločil sem se svoje pokale in odličja podariti domačemu muzeju, ki ima športni pridih,« je povedal danes 61-letni Tržičan in dodal: »Ljudje, ki vedo, kaj sem naredil v karieri, to spoštujejo in so navdušeni nad tem, prav tako tisti, ki znajo ceniti stvari, ki so na takih razstavah. Spremljal sem tudi nastajanje Elanovega muzeja in moram reči, da mi je to, kar sem naredil, vsak dan bolj všeč. Ponosen sem, da bodo moja odličja dostopna in na ogled širši javnosti.«

Jutri ob 18. uri bo v Kulturnem centru Tržič pogovorni večer z Bojanom Križajem, sledilo bo odprtje spominske stene v Tržiškem muzeju. Na pogovornem večeru bosta sodelovala še Jure Franko, nekdanji prvak belih strmin, ki je leta 1984 v Sarajevu kot komaj 21-letni Novogoričan prismučal prvo slovensko srebrno kolajno na zimskih olimpijskih igrah, ter vsestranski Tone Vogrinec, ki se je preizkusil v vseh vlogah, povezanih z alpskim smučanjem. Nekdanji tekmovalec, trener, direktor reprezentance, vodja smučarskega sklada, funkcionar smučarske zveze ter član izvršnega odbora za alpsko smučanje pri Mednarodni smučarski zvezi (FIS) se bo s smučarskima asoma pogovarjal o zlatem obdobju slovenskega smučanja. Pogovor bo vodil upokojeni Delov športni novinar Vito Divac.