»Namesto ograj naj raje zgradijo cesto«

Koper, Kostel – Država na meji s Hrvaško spet postavlja ograjo, ki jo prebivalci sprejemajo z različnimi občutki, saj so ljudje z ene in druge strani meje – tako ponavljajo že desetletja – vedno živeli skupaj. Prebivalce ob Kolpi moti tudi navzočnost vojakov, ki niso v mešanih patruljah oziroma v spremstvu s policijo.

»Naj Slovenija raje zgradi cesto do Istre, kot da postavlja ograjo,« je hrvaški poslanec Emil Daus iz Istre dejal v saboru o zadnjih novicah, da slovenska policija na meji s Hrvaško tudi v Istri spet postavlja ograjo. V koprski občini in občini Buzet pa je bilo več nezadovoljnih odzivov, ker so ograjo in železna vrata postavili sredi dveh zaselkov – Mlini in Tuniši, kjer domačini mejo prestopajo zaradi dela na njivah in zaradi službe.

Na ministrstvu za notranje zadeve nam niso hoteli posredovati natančnega podatka o tem, koliko kilometrov panelne ograje bo Slovenija postavila v koprski in ilirskobistriški občini, ker je to podatek zaupne narave. Na celotni meji s Hrvaško so zgradili 197 kilometrov tako imenovanih tehničnih ovir, od tega 81 kilometrov panelne ograje in 116 kilometrov ograje z rezili (concertine). Do konca leta naj bi postopno postavili še 40 kilometrov panelne ograje. Posel, vreden 4,5 milijona evrov, je že lani dobilo srbsko podjetje Legi SGS.
 

Vrata bodo zaprta

Ograjo postavljajo na odsekih, kjer menda opažajo precejšnje povečanje števila nedovoljenih prehodov državne meje, so nam odgovorili iz koprske občine. V Mlinih in Tuniših, kjer je bil do zdaj promet po cesti neoviran, so postavili panelna kovinska vrata, ki jih smejo uporabljati le tisti, ki mejo prestopajo zaradi obdelave zemljišč (ali zaradi posla).



Na Policijski upravi Koper so se dogovarjali s predstavniki krajevne skupnosti Gračišče in občine Koper, da bi bila v času sezone za delo na polju vrata čez dan odprta. Toda včeraj so nam s Policijske uprave Koper odgovorili, da bo pri vratih napis s telefonsko številko policijske postaje Koper, da jih bo prišla policijska patrulja odpreti, če bo za to upravičen razlog.

Domačini niso zadovoljni in so prepričani, da je oblast epidemijo izkoristila za postavitev dodatnih tehničnih ovir na meji. Na postavitev ograje (gre verjetno za več kot deset kilometrov dodatnih ovir na območju koprske policijske uprave) so se kritično odzvali hrvaški poslanci iz Istre. Poudarili so, da se lokalni prebivalci in župani istrskih občin dobro razumejo, drugače pa je na meddržavni ravni.
 

Oboroženi vojaki

Na obmejnem območju občin Kočevje in Kostel, kjer podobno kot v Istri na meji gradijo desetkilometrsko ograjo od Dola do vasi Grgelj, so bili v preteklosti vajeni policijskih oziroma mešanih patrulj policije in vojske. Pred kratkim pa so jih ob meji zmotili oboroženi vojaki brez spremstva policije. To, pravijo na ministrstvu za obrambo, ni nič nenavadnega, saj po dogovoru z ministrstvom za notranje zadeve vojska lahko nadzira mejo kot »samostojna opazovalnica«. Vojaki nimajo nobenih pooblastil in ob nepravilnosti, kot je nelegalno prehajanje meje, pokličejo policijo.

Podobno odgovarjajo na ministrstvu za notranje zadeve, kjer pravijo, da sta 37. člen zakona o obrambi in sklep o izvajanju pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje iz leta 2015 pravna temelja, da pri varovanju meje sodelujejo pripadniki Slovenske vojske, vendar pri izvajanju teh nalog nimajo policijskih pooblastil. Policiji pri varovanju južne meje vsak dan pomaga okoli 150 vojakov.



Poleg sodelovanja vojske v mešanih patruljah lahko vojaške patrulje tudi same opazujejo državno mejo z namenom odkrivanja nezakonitih migrantov in ugotovitve sporočijo policiji, ki izvede prijetje. Na ministrstvu za notranje zadeve pravijo: »V nobenem primeru Slovenska vojska ne izvaja nalog v podporo policiji pri varovanju državne meje samostojno.« Vojaki opazujejo mejo po navodilih policije, kar je usklajeno tako na ravni države kot tudi na ravni policijskih uprav in policijskih postaj.