![Poslavljajoči se predsednik republike Borut Pahor je bil najaktivnejši na zunanjepolitičnem področju. FOTO: Bryan R. Smith/AFP](https://www.delo.si/media/images/20221005/1296122.width-660.jpg?rev=1)
Neomejen dostop | že od 9,99€
Predsednik republike kot vrhovni poveljnik oboroženih sil in simbolni reprezentant države v mednarodnih odnosih sil mora imeti jasna stališča do varnostnih vprašanj, predvsem pa vojne v Ukrajini, ki pretresa svet. Pomembno je tudi, kakšne veleposlanike predsednik pošilja v svet. Stalnica v slovenski zunanji politiki so odnosi z južno sosedo. Te obremenjuje hrvaško nepriznavanje arbitražne razsodbe, ki je določila mejo med državama.
Z namenom, da se pokažejo razlike med kandidati, smo jih vprašali, ali je rusko-ukrajinska vojna primeren trenutek za razmislek o slovenski nevtralnosti. »Razglasitev nevtralnosti ne bi pomagala, a Slovenija tudi sicer te tradicije ne pozna,« odgovarja Nataša Pirc Musar, ki se zaveda, da je zveza Nato ranljiva, kar se je izkazalo v času predsedovanja Donalda Trumpa ZDA. Njen glavni izzivalec Anže Logar poudarja, da smo lahko hvaležni, da so se Slovenci marca leta 2003 večinsko odločili za vstop v zvezo Nato.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji