Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Slovenija

Največje razlike med predsedniškimi kandidati so v odnosu do zveze Nato

Primerjava stališč na področju najaktualnejših zunanjepolitičnih in varnostnih vprašanj za Slovenijo.
Poslavljajoči se predsednik republike Borut Pahor je bil najaktivnejši na zunanjepolitičnem področju. FOTO: Bryan R. Smith/AFP
Poslavljajoči se predsednik republike Borut Pahor je bil najaktivnejši na zunanjepolitičnem področju. FOTO: Bryan R. Smith/AFP
6. 10. 2022 | 05:00
6. 10. 2022 | 06:38
12:36

V nadaljevanju preberite:

Predsednik republike kot vrhovni poveljnik oboroženih sil in simbolni reprezentant države v mednarodnih odnosih sil mora imeti jasna stališča do varnostnih vprašanj, predvsem pa vojne v Ukrajini, ki pretresa svet. Pomembno je tudi, kakšne veleposlanike predsednik pošilja v svet. Stalnica v slovenski zunanji politiki so odnosi z južno sosedo. Te obremenjuje hrvaško nepriznavanje arbitražne razsodbe, ki je določila mejo med državama.

Z namenom, da se pokažejo razlike med kandidati, smo jih vprašali, ali je rusko-ukrajinska vojna primeren trenutek za razmislek o slovenski nevtralnosti. »Razglasitev nevtralnosti ne bi pomagala, a Slovenija tudi sicer te tradicije ne pozna,« odgovarja Nataša Pirc Musar, ki se zaveda, da je zveza Nato ranljiva, kar se je izkazalo v času predsedovanja Donalda Trumpa ZDA. Njen glavni izzivalec Anže Logar poudarja, da smo lahko hvaležni, da so se Slovenci marca leta 2003 večinsko odločili za vstop v zvezo Nato.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine