Najprej našli dragoceni zlatnik, letos negovsko čelado

Podzemelj v Beli krajini – Na Pezdirčevi njivi v Podzemlju, kjer so arheologi leta 2018 našli dragocen zlatnik, so pred dnevi našli negovsko čelado in vrsto drugih dragocenosti. Potrdili so domneve, da se območje med prehodom iz starejše v mlajšo železno dobo ni razvijalo tako, kot so predvidevali do sedaj, pravi dr. Lucija Grahek z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU: »Z vidika razvoja arhitekturne znanosti gre za eno najpomembnejših odkritij in odpira nove možnosti raziskovanja starejše železne dobe in prehoda v mlajšo železno dobo.«



Da je območje Pezdirčeve njive pomembno, se je pokazalo med arheološkimi izkopavanji leta 2018, ko so med omejenim izkopavanjem – v gabaritih hiše, ki naj bi jo postavil lastnik tega območja - našli 15 grobov. Takrat so grobu številka 11 našli presenetljivo najdbo, pasno garnituro z zlatnikom, za katerega se je izkazalo, da je keltska imitacija staterja Aleksandra III. Makedonskega, bolj znanega kot Aleksandra Velikega, ki je živel v letih od 356 pr.n.št. do 323 pr.n.št.



Ker so bile raziskave opravljene na majhnem območju, najdbe pa pomembne, so lani pridobili dodatna sredstva in so se lotili nadaljnjih izkopavanj. »Glavni cilj je bil, da bi zamejili meje grobišča in našli dokaze, ki so se nakazovali leta 2018: da je tam poleg japodskega tudi kolapianski kulturni vpliv,« pravi Lucija Grahek. S tem bi ovrgli dosedanje prepričanje, da je bilo območje Bele krajine do 6. st.pr.n.št. pomemben del dolenjskega dogajanja, potem pa naj ta kultura počasi zamirala.



Na območju lanskih izkopavanj so pričakovali 30 grobov, vendar so namesto njih našli kar 84 grobov, s tem, da meje grobišča s tokratnimi izkopavanji niso uspeli zamejiti. V grobovih, ki so bili orientirani v smeri vzhod-zahod, so našli tim. viniške grobove s številnimi dragocenostmi, obeski, fibulami… »Najdbe so imenitne,« pravi Lucija Grahek. Pojavili pa so se tudi drugače orientirani grobovi z železnim orožjem, sulicami, sekirami, pasnimi garniturami.

»Najdbe, ki so še v konzerviranju, kažejo, da je grobišče na Pezdirčevi njivi začelo nastajati v 5. st.pr.n.št. na način, ki je znan na Dolenjskem, potem pa se je pokopavanje neprekinjeno nadaljevalo in sega morda čez celotno 3., morda tudi del 2. stoletja pred Kristusom,« pravi Lucija Grahek. Najdbe, ki jih morajo konservatorji še obdelati – zaradi ilovnate zemlje so številne najdbe s terena odpeljali »v paketu«, skupaj z zemljo –, bodo pomembne za razumevanje, kaj se je v Beli krajini dogajalo v tem obdobju: ali so na območje prišli novi prebivalci, morda se je razvoj te skupnosti spremenil samostojno…



Pri tem je zanimivo, da je območje Podzemlja precej dobro raziskano, saj so ga arheologi raziskovali od 19. stoletja naprej. Izjema je Pezdirčeva njiva, ki ni na seznami arheoloških najdišč Bele krajine. Žal pa je tudi pomemben del gradiva, ki se povezuje z najdbami v Podzemlju oziroma z viniško skupino, našim strokovnjakom nedostopen, saj je pred stotimi leti nemška vojvodinja Mecklenbrurška izkopavala na Goleku pri Vinici in so izkopanine končale v Ameriki.

Zadnje presenečenje s Pezdirčeve njive pa je arheologe čakalo pred dnevi, ko je zasebnik med kopanjem za kanalizacijske cevi našel keramične ostanke in je poklical strokovnjake. Ti so potem našli bronaste zapestnice in uhana, dan kasneje suličaste osti in dva grobova, potem pa tudi negovsko čelado. »Negovska čelada, ki so jo obredno uničili tako, da so jo zasekali z obeh strani, je dokaz visokega stanu pokojnika, ki je bil pomemben bojevnik, knez ali veljak,« pravi Lucija Grahek. Kaže pa tudi na burno dogajanje v Beli Krajini.

Zato najdbe na Pezdirčevi njivi niso več pomembne zaradi posameznih sicer zelo dragocenih in pomembnih najdb – zlatnika, pred dnevi negovske čelade in verjetno še kaj, kar se skriva v zemlji na mizah konzervatorjev - ampak predvsem zato, ker ima območje, ki je še daleč od tega, da bi bilo raziskano, še več odgovorov o starejši železni dobi in prehodu v mlajšo železno dobo, kar ni pomembo le za Slovenijo, ampak celotno srednjo Evropo.