Najožje prometno grlo razširjeno

Gruškovje – Danes je Slovenija dokončno odprla svoje najožje prometno grlo – s 5,8 kilometra nove avtoceste od Podlehnika do mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje je dokončala dvajsetletno etapno gradnjo 57 kilometrov dolgega odseka phyrnske avtoceste.

Zadnji odsek te ceste med Draženci in Gruškovjem sta v zadnjih treh letih zgradili podjetji Pomgrad iz Murske Sobote s konzorcijskimi partnerji (prvo fazo do Podlehnika) in Euroasfalt iz Sarajeva (drugo fazo do Gruškovja). Prvo etapo so odprli že novembra lani, pogodbeni rok za dokončanje druge pa je bil 5. januar prihodnje leto. Posebej zanimivo pa je, da ta etapa po dokončnem obračunu (ki ga še ni) ne bo stala toliko, kot je predvideval investicijski program (238,82 milijona evrov z DDV).

Namesto 199,04 milijona (brez davka) bo končna cena pod 150 milijoni evrov. K temu so največ prispevali nižji stroški gradnje od predvidenih, kar za več kot 50 milijonov evrov. Ali je bila predvidena projektantska in investicijska ocena tako napihnjena ali pa se bo pocenitev pokazala pri trpežnosti in kakovosti avtoceste, bo mogoče ugotoviti že čez nekaj let.



Za gradnjo obeh zadnjih etap je Evropska unija primaknila 66,3 milijona evrov iz sredstev za transevropsko prometno mrežo, Dars si je s poroštvom države pri Evropski investicijski banki sposodil 71 milijonov, manjkajoči del pa bo poplačal sam. Ker je nova avtocesta speljana po trasi prejšnje ceste, je bilo treba zgraditi še 13,9 kilometra nove glavne ceste, njena cena pa je v skupni vrednosti projekta. Ta cesta je že v celoti v uporabi.


 

Od Hamburga do Soluna

Ta prometna pot je bila doslej najožje prometno grlo v turistični sezoni, ko so ob koncih tednov kolone segale od meje s Hrvaško in vse do Draženc, včasih pa celo do Slivnice, in so turisti na poti na jug tu čakali po šest ali celo osem ur na prestop meje. Dars ocenjuje, da bo odslej po tej cesti peljalo po 13.600 vozil na dan, v prihodnjih treh desetletjih pa naj bi se število celo podvojilo.



Pyhrnska avtocesta je del izjemno pomembnega evropskega koridorja med Hamburgom in Solunom. Od avtocestnega križišča Voralpen v Avstriji do Šentilja je 230 kilometrov avtoceste v celotnem profilu, prav zdaj končujejo še obnovo prvih predorov Klaus, ki so jim že dogradili še druge cevi. Ker je tudi Slovenija zdaj svoj odsek le končala, pa se na odpravo svojega 3,7 kilometra ozkega grla le nekaj kilometrov od meje, od Đurmanca proti Krapini, pripravljajo na Hrvaškem. Že prihodnje leto naj bi začeli graditi drugi cevi dveh predorov in tri viadukte, kar naj bi podjetje AZM (51-odstotni lastnik Strabag in 49-odstotni Republika Hrvaška) stalo vsaj 65 milijonov evrov. S tem bo končana tudi celotna panevropska avtocesta E59 (Praga–Dunaj–Gradec–Maribor–Zagreb, skupaj 660 kilometrov), ki od Gradca do Zagreba teče po pyhrnski trasi.