Novo mesto – Stanovanjsko podjetje Zarja, ki je v večinski lasti mestne občine Novo mesto ter upravlja okoli 400 stanovanj v Novem mestu in drugih dolenjskih krajih – polovica ima profitne in polovica neprofitne najemnine –, ob izteku pogodb za profitna stanovanja zvišuje najemnine. »Pretirano,« pravi ena od najemnic.

Sogovornica, najemnica 20 kvadratnih metrov velike garsonjere v več kot 40 let starem bloku v Novem mestu, je do zdaj plačevala okoli 190 evrov, brez stroškov: »Ko se je pogodba iztekla, so mi ponudili novo, z najemnino, ki znaša 250 evrov. To je občutno, več kot 30-odstotno zvišanje!«

Janja Horvat Jaklič, direktorica stanovanjskega podjetja Zarja, razloži, da najemnikom, ki se jim po dveh oziroma tudi po petih letih izteče pogodba, ponudijo novo, z višjo ceno. Te ne določijo na podlagi metodologije, ampak obravnavajo vsak primer posebej. Višine najemnin so poslovna skrivnost, pravi. »Cene določimo na podlagi razmer na trgu in izkušenj. Pogovorimo se z najemnikom, ali mu znesek ustreza, in v večini primerov pogodbe podpišejo. Mi smo v primerjavi z drugimi ponudniki stanovanj še vedno med cenejšimi.«
 

Neprofitna stanovanja prinašajo izgubo

Podjetje Zarja je običajna gospodarska družba, ki mora poslovati gospodarno, pravi sogovornica. Polovica stanovanj oziroma tista z neprofitno najemnino, jim vsako leto prinaša 150.000 evrov izgube. »Mi pa moramo slediti optimalnosti prihodkov,« pravi Janja Horvat Jaklič, ki dodaja, da še danes plačujejo posledice preteklih zgrešenih investicijskih odločitev. Sicer pa poslujejo stabilno in so minulo leto končali z okoli 2,4 milijona evrov prihodka ter okoli 100.000 evri poslovnega izida pred obdavčitvijo.



»Če je povpraševanje večje, cene najemnin zvišamo, če bo manjše, jih bomo znižali. To je trg,« pravi Janja Horvat Jaklič. Vsak mesec se jim izteče okoli pet pogodb za profitna stanovanja, vendar najemnin v zadnjih nekaj letih niso nižali, ampak so se le zviševale. Na trg nepremičnin je vplivala gospodarska rast oziroma dejstvo, da je Dolenjska po vrsti gospodarskih kazalnikov nad slovenskim povprečjem.

Bistveno spremembo je pomenil prihod okoli tisoč delavcev iz nekdanjih republik Jugoslavije, ki delajo v novomeških podjetjih. »Zasebniki samo posteljo oddajo za 150 do 170 evrov,« pravi Janja Horvat Jaklič in doda: »Gradi pa se skoraj nič.« V Novem mestu so bila zadnja neprofitna stanovanja razdeljena z razpisom pred dobrimi petnajstimi leti.
 

Občine bi morale zagotoviti dostopnost stanovanj

Na občini Novo mesto se z najemninami ne ukvarjajo, ker je to področje podjetja Zarja. »Rešitev sedanjih razmer bi bila gradnja novih stanovanj, a ne le za profitne najemnine, ampak tudi za neprofitne,« pravi Maša Hawlina z inštituta za študije stanovanj in prostora. Trg ne bo nikoli zagotovil dostopnih stanovanj, razloži sogovornica: »Trg zagotavlja stanovanja za tiste, ki si jih lahko privoščijo, ne za tiste, ki jih potrebujejo.«



Država oziroma občine bi zato morale regulirati trg tako, da bi zagotovili več stanovanj, tako bi se povečal tudi fond neprofitnih stanovanj in postal konkurenca profitnim ponudnikom. Sedanji premalo financirani stanovanjski skladi bi morali s primernimi cenami najemnin zagotavljati vzdrževanje svojih stanovanjskih fondov. Vsekakor bi občine, ko vidijo, da se cene najemnin zvišujejo, morale zagotoviti dostopnost stanovanj, pravi Maša Hawlina, ki ne dvomi, da mora »občina delovati v javnem interesu«.