Neomejen dostop | že od 9,99€
Ali Žerdin in Janez Markeš, Delova komentatorja, sta končno dočakala začetek predvolilne kampanje. Nenavadno pa je, ugotavlja Žerdin, da na TV Slovenija v terminih, rezerviranih za soočenje strank, ki se potegujejo za naklonjenost volilnega telesa, ni Gibanja Svoboda, ki »po vsem sodeč sodi med favorite te kampanje«. Žerdin pa bi zelo rad slišal, kaj prinaša Golobova ekipa …
Očitno bo to moral izvedeti drugje in ne na televiziji, ki jo plačuje, Žerdina »tolaži« Markeš, ki se strinja, da merila, ki veljajo za Gibanje Svoboda, na nacionalki ne veljajo za stranko Aleksandre Pivec: »Pokazali so svojo držo: gredo v bojkot predvolilnih nastopov in s tem nagovarjajo tudi gledalce, da storijo isto,« pravi. TV Slovenija je po njegovem spet padla na izpitu, glede tega bo treba ukrepati, saj gledalci izgubljajo pravico do obveščenosti sploh.
Na nacionalki obstaja lista tistih javnih osebnosti, bodisi politikov bodisi novinarjev, ki jih je treba ignorirati, ki niso zaželeni, nadaljuje Markeš: »Na proceduralno demokratičen način, prek parlamenta, je treba sprejeti ukrepe za čas po volitvah in to stanje urediti ter nekatere ljudi preprosto odstraniti. A ne po Janševo, temveč po profesionalnem kodeksu.« »Propagandisti SDS« na TV Slovenija bi morali po njegovem čim prej v medije, ki so »partijska - Janševa trobila«.
Žerdin vidi še drugi paradoks. Smisel predpisa, ki določa, kako se v studio vabi stranke na soočenja, je po njegovem v tem, da se postavijo prioritete, in sicer po merilu relevantnosti strank in njihovih stališč, in na tej osnovi se stratege strank tudi vabi na soočenje. »To je smisel predpisa. Tu pa so smisel zaobšli. Aleksandra Pivec, ki s svojim programom ni najbolj relevantna, pride v studio, Roberta Goloba, od katerega bi želel slišati kar še nekaj odgovorov, pa na nacionalki ne bo. Črkobralska pozicija podre smisel zakona, v tem primeru internih aktov nacionalke,« meni Žerdin.
Pravno državo odkrijejo in uvedejo, ko tepe logiko, v vseh obratnih primerih pa jo podrejajo svoji oblasti, mu odgovarja Markeš, razočaran nad tem, kar se v Sloveniji dogaja zadnji dve leti. »K sreči se svet in zlasti Evropa z rusko-ukrajinsko vojno preurejata na novih osnovah in znotraj nje bo treba spregovoriti tudi o liberalnih demokracijah, individualnosti, osebni svobodi … V tem smislu Janši ne bo lahko …«
Markeš omenja tv-serijo Sence nad Balkanom, ki da briljantno odraža obdobje med prvo in drugo svetovno vojno v Jugoslaviji, pa tudi to, kaj so »balkanska posla«, ki jih tudi v Sloveniji prepoznavamo že kot realnost. »To, kar smo včasih razumeli kot nekaj eksotičnega, je postalo vsakodnevna realnost z obljubo, da je tako najbolje tudi za naprej. V programih strank, denimo NSi, razlike postajajo kot mantra za odličnejšo družbo, kjer bo nastala neka elita, ki da jo Slovenija potrebuje,« je kritičen Markeš.
Po Žerdinu se je tudi z odhodom Valentina Areha, vršilca dolžnosti direktorja TV Slovenija, »s Kolodvorske ulice v Kijev« poročat iz ukrajinske vojne pripetil »zanimiv medijski pojav«: »Nekega dne v urah, ko ima nacionalka resne težave z upravljanjem predvolilne kampanje, direktor TV Slovenija poišče čelado in oklepni jopič ter se s Kolodvorske ulice odpravi v Kijev in poroča iz ukrajinske vojne.« To se mu zdi »skrajno paradoksalen pojav, ki bi mu v zgodovini medijskega sveta težko našel primerjavo«.
Predvolilna soočenja na nacionalki si po Markešu v sedanjih okoliščinah niti ne zaslužijo ogleda, hkrati pa meni, da prepričanja volivcev ne bodo ravno spreminjala. Predstavniki strank hodijo na soočenja nepripravljeni, ocenjuje Markeš po tem, kar je doslej videl. Daleč najboljši doslej je bil po njegovi oceni Milan Cvikl (SD), ki je »praktično neoporečno« odgovarjal na zdravstveno temo, ostali sogovorniki, kar jih je še spremljal, pa so bili »relativno neprepričljivi in mlahavi«. Sicer pa se Markešu zdi, da volivci že vnaprej vedo, koga bodo na volitvah obkrožili.
Žerdin, nasprotno, trdi, da se po treh desetletjih razprava seli na teren. Te volitve bodo v precej večji meri kot doslej odvisne od neposrednih srečanj med kandidati in volivci in v precej manjši meri od tistega, kar bo prinesla nacionalka, pravi.
In kako se vzpostavlja Robert Golob, se sprašuje Markeš ter ponuja že tudi odgovor: »Na pojavu karizmatičnosti in mesijanstva, kar je izjemen kapital. Pojavlja se v odsotnosti Janševe diktature in njegovega totalitarizma ter politične nerazsodnosti. Janšev največji kapital je, da molči. Dokler molči, pridobiva. Se mi zdi, da je zelo sposoben strateg nagovoril televizijce, naj ga škartirajo, ker ta molk funkcionira mnogo bolje, kot če bi bil neopažen med neopaženimi.« »Dokler ima Janez Janša monopol nad informacijo, nad svojim Twitterjem, je uspešen, na soočenjih pa bi ga razsuli,« je prepričan Markeš.
Za piko na i sta Žerdin in Markeš pokomentirala še Češko in Poljsko, ki sta se odločili, da ne sodelujeta na ministrskem srečanju višegrajske skupine zaradi ravnanja Madžarske v ukrajinski vojni. Markeš pravi: »Nekdanji nemški zunanji minister Joschka Fischer napoveduje možnost širitve EU proti Gruziji, Ukrajini, Moldaviji in Turčiji. Gre za novo politično geometrijo sveta. Rišejo se nove kulture sveta, v katerih Rusija računa na obnovo bratstva s Kitajsko. Smo v diskusijah jutrišnjega dne. Rusiji bodo očitno pustili odprta vrata, da ne pride iz vojne kot čista poraženka, temveč kot stranka, ki bo lahko rekla, da je dosegla cilj – da se Nato pakt z orožjem ne bo naselil na njene meje. Ukrajina pa dobi nevtralnost in hkrati postane članica EU.«
»Tolerance do putinovskih in trumpovskih ter posledično orbanovskih in janševskih izletov ne bo več,« prihodnost »nove Evrope« napove Markeš, ki še ugotavlja, da bodo letošnje volitve v Sloveniji pomembne zato, da se »ustavi norost, ki je pripeljala razgradnjo države do kritične točke«.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji