Migrantov v Obsotelju skoraj ni, vojska pa je že

Rogatec – Minister za notranje zadeve Aleš Hojs in vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Anton Travner sta včeraj obiskala vzhodno slovensko mejo in se srečala s šestimi župani obsoteljskih občin. Podpirajo aktivacijo člena 37a zakona o obrambi, če bo treba, čeprav so poudarili, da težav z nezakonitimi prehodi meje v Obsotelju ni. Travner je povedal, da so razmere najslabše na območju Kočevja.

Vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Anton Travner je dejal, da so v zadnjih 24 urah našteli okoli 60 nezakonitih prehodov na celotni državni meji. V prvih treh mesecih je bilo po podatkih policije takih prehodov 1835, lani v istem času jih je bilo 1723. Največ so jih obravnavale Policijska uprava (PU) Novo mesto (611), PU Ljubljana (570) in PU Koper (425). PU Celje, kamor sodi tudi Obsotelje, je v treh mesecih obravnavala 32 nezakonitih prehodov državne meje.

»Na tem območju je malo nezakonitih prehodov, v zadnjem času tega sploh ni,« je dejal rogaški župan Martin Mikolič. Zakaj torej podpirajo aktivacijo člena 37a, je odgovoril, da je mejo treba varovati: »Leta 2015 smo imeli na mejnem prehodu Dobovec okoli 12.000 migrantov, 250 avtobusov, a 80 odstotkov prebivalstva sploh ni vedelo, da so bili migranti v naši občini. Ker ne vemo, kaj nas v prihodnje lahko čaka, nas ne moti, da bo imela vojska izredna pooblastila. Moram poudariti, da je vojska že zdaj prisotna z določenimi aktivnostmi, kot je sanacija panelne ograje.«



Župan Podčetrtka Peter Misja je dejal, da sta se Združenje občin Slovenije in Skupnost občin Slovenije, ki skupaj združujeta okoli dvesto slovenskih občin, o tej temi že izrekla pred tedni: »V združenjih smo povedali, da je mejo treba zaščititi. S pooblastili vojski se absolutno strinjamo, če tako presodi stroka.«
 

Več policije na južni meji

Da težav tu skoraj ni, je priznal tudi minister Hojs, a dodal: »Obstaja zelo velika verjetnost, da se bo migrantski val spet povečal, zato je po naši oceni treba aktivirati dodatne sile policije. Te bomo z umirjanjem širjenja epidemije, ki jo pričakujemo v prihodnjih dneh ali tednih, intenzivneje vključili v delo na naši južni meji. Vsekakor pa tam še vedno podpiramo večjo prisotnost tudi Slovenske vojske.«

Dodatna pooblastila vojski v Obsotelju prav veliko novega ne bi prinesla, je poudaril Hojs. Drugače bi bilo ob Kolpi in na Snežniku, kjer so zelo neposeljena območja: »Tam je precej drugače, če ima vojak pooblastilo, da nekoga zadrži, ga napoti, mu nekaj ukaže, ali če je povsem brez pooblastil. Lahko si predstavljate zajetje večje migrantske skupine sredi gozda, ko vojak nima nikakršnih pooblastil, razen tega, da pokliče policijo. V teh primerih je ključna razlika med členom 37 in 37a.«


 

Pričakujejo več migrantov

Hojs je dejal, da večina, ki živi ob južni meji, podpira aktivacijo člena 37a, prav tako je pred dnevi zahtevalo 23 županov občin ob južni meji. Dodal je, da podatki kažejo, da bi se razmere na meji lahko hitro spremenile: »Po naših podatkih, ki jih dobimo od obveščevalnih služb, je v Bosni več kot 10.000 ljudi, ki čakajo, da bodo prej ali slej odšli ali poskušali oditi proti zahodu, še 6000 ljudi je v Srbiji. To je tako velika potencialna nevarnost, da se moramo pripraviti.«

Zavrnil je primerjavo z begunsko krizo leta 2015, ko je skozi Slovenijo šlo veliko več beguncev, kot jih zdaj čaka v državah južneje: »Takrat so bili organizirani avtobusni prevozi, tudi vlakovni prevozi. Vse to je prihajalo po koridorjih pod nadzorom s hrvaške strani. Migranti danes prihajajo večinoma s tihotapskimi družbami, s kriminalci, ki za to, da nekoga ilegalno pripeljejo na našo stran, veliko zaslužijo. To so ilegalne skupine, ki iščejo luknje v naši južni meji. Zavarovanje južne meje je tako povsem drugačno, čeprav je absolutna število teh ljudi precej manjše.«