Omikron prisoten v vseh regijah z izjemo Goriške

Omikron povzroča porast števila okužb po vsem svetu, je bolj kužen od prejšnjih različic, denimo delte, v ZDA je število potrjenih okužb z omikronom iz enega tedna v drugega poskočilo z 12 na 73 odstotkov, je povedal Mario Fafangel. Od danes zjutraj je po njegovih besedah ta različica potrjena v vseh regijah z izjemo Goriške, kjer sicer zaznavajo porast števila primerov, tako da bomo omikron kmalu zaznali povsod.

Trenutno je pri nas potrjenih 51 primerov, ampak nam po Fafanglovih besedah ta dnevna številka ne pomeni več veliko, bolj pomembno je to, da gre za lokalni prenos. »To pomeni, da imamo primere okužb z omikronom, ko ljudje niso potovali ali niso imeli stikov z nekom, ki je potoval. Pri nas je vsak primer okužbe s sars-cov-2 verjeten primer z omikronom.«

O trenutni epidemiološki situaciji v Sloveniji govori predstojnik Centra za nalezljive bolezni NIJZ Mario Fafangel:

Dejstva o omikronu govorijo, da je virus bolj prenosljiv, da torej nadomešča pretekle različice, nobena država ne bo mogla popolnoma ustaviti širjenje virusa, lahko pa upočasnimo število primerov, kar je – kot je v našem primeru – relevantno, ko je zdravstveni sistem že tako obremenjen, je dejal Fafangel. Glede poteka bolezni, hospitalizacij oziroma smrti o različici še ne vemo dovolj, nekje podatki kažejo, da bi lahko bil potek blažji, kar si vsi želimo, ampak staviti na to dejstvo brez dobrih podatkov je kockanje, ki si ga ne smemo privoščiti. Kar je najbolj pomembno, kar smo se v epidimiji že večkrat naučili, je po Fafanglovih  besedah to, da je pravočasno ukrepati bolj pomembno kot pa čakati na stoodstotne podatke, preden se ukrepa. To je stališče, ki smo ga epidemiologi vedno zagovarjali in ga zagovarjamo tudi zdaj.

»Z epidemiološkega vidika je različica, ki je bistveno bolj nalezljiva, četudi bi se izkazalo, da je blažja, ponavadi zaradi danosti velikih številk, hujša. Glede na splošno breme na zdravje prebivalstva in zdravstveni sistem je namreč takšna bolezen slabša, denimo, od sicer bolj smrtonosne bolezni z manjšo prenosljivostjo.« Solidni podatki govorijo o prenosljivosti, kar je skrb vzbujajoč podatek.

FOTO: Blaž Samec/Delo

Kot je opozoril Fafangel, nam najboljše orodje ostaja cepljenje, saj najbolj tvegajo osebe, ki so nezaščitene oziroma necepljene. »Zato naj ob dnevnih cepljenja ponovno pozivam za odločitev za cepljenju tistih, ki se še niso cepili.« Zelo pomembno pa je cepljenje s požitivenim odmerkom pri vsej populaciji, stari nad 18 let, še posebej se priporoča osebam nad 50 let, saj tretji odmerek povrne zaščito, ki sicer z osnovnim cepljenjem počasi upada. »Zaščita proti simptomatični oziroma blažji obliki bolezni pri osnovnem cepljenju je upadla, tako pri vektorskih kot mRNA cepivih, vemo pa, da je poživitveni odmerek dobra rešitev in povrne oziroma izboljša zaščito za simptomatične okužbe in tudi zaščito proti hospitalizaciji in smrti.« Zato moramo temu primerno prilagajati tudi ukrepe.

Poleg cepljenja so pomembni tudi vsi ostali ukrepi (testiranje, maske, če smo bolni, ostajamo doma), saj nas samo cepljenje ne bo prepeljalo čez ta val. Epidemiologi se ukvarjajo tudi s karantenami pri visoko rizičnih stikih z okuženimi osebami, ampak v tem trenutku ne morejo več vedeti, ali je utemeljen sum na omikron ali ne – to, kar je bilo mogoče smiselno pred nekaj dnevi ali kakšnim tednom, ko je šlo za res izolirane primere, v smislu pristopa ni več smiselno za omejevanje omikrona na nacionalni ravni.

Fafangel je predlagal drugačen pristop glede odrejanja karanten, saj podatek o sekvencionarju, da gre za omikron, pride do epidemiološke službe vedno prepozno, kar pomeni, da se karantena že skoraj izteče, zato takšen pristop v situaciji, kakršna je zdaj, ni več smiseln. »Trenutno velja dvotirni sistem: torej karantene, kjer veljajo izjeme: cepljenje, prebolevnost itd., in imamo sistem, ko te izjeme ne veljajo, ko gre za omikron. Takšen sistem je nevzdržen, zato je epidemiološka služba dala odločevalcem pobudo, da se poenoti sistem karanten, s katero lahko stroka ukrepa takoj, in zaradi vseh dejstev, ki sem jih naštel, je edina izjema za karanteno po visoko rizičnem stiku poživitveni odmerek cepiva. To se sicer ne dotika samih pravil digitalnih potrdil oziroma ko gre za vstop v trgovine, to ostaja nespremenjeno.« Tveganje za splošno populacijo je drugačno, kakršno je tveganje, ko epidemiologi zaznamo visoko rizični kontakt po stiku z omikronom. Stiki v trgovini niso vsi visoko tvegani, ko pa epidemiologi zaznamo visoko rizične stike, morajo biti pravila bolj stroga, je pojasnil Fafangel.

FOTO: Blaž Samec/Delo

»Bližajo se časi praznikov, želimo si in sprašujemo se, kdaj se bo vse končalo? Kot bomo videli, da bo razcep med številom primerov in hospitalizaciji takšen, da bo zdravje prebivalstva zaščiteno in breme zdravstvenega sistema ne bo več takšno. Ampak zdaj tega še ni.« Ob tem je pozval k druženju v manjših skupinah in podal nekaj smernic, kako zmanjšati tveganje prenosa okužb: s cepljenjem, s cepljenjem s poživitvenim odmerkom, z druženjem v manjših skupinah in na odprtem, zračenje zaprtih prostorov, samotestiranje. Testiranje je po njegovem smiselno za vse že ob manjših simptomih. Opozoril je na tako imenovane mehurčke druženja, o katerih je bilo več govora preteklo leto, pri tem pa dejal, da si želijo tudi čimprejšnjo uveljavitev novih pravil glede covidnih potrdil, med drugim omejeno veljavnost na 270 dni. 

Povedal je, da večjih žarišč okužb z omikronom ne zaznavajo in da Evropa ni otok, vnosi prihajajo tudi zunaj in znotraj Evrope – pomembno je, da so ugotovili, da se zdaj dogajajo lokalni prenosi. »Okuži se lahko celotno prebivalstvo, tako cepljeni, trikrat cepljeni, prebolevniki …« Glede na situacijo v nekaterih drugih državah, denimo na Danskem in Norveškem, ki so sicer dobro precepljene države, je povedal, da nam to pove, da je ta različica precej bolj kužna. In da je treba hitro ukrepati že zdaj, ne pa čakati, da bi videli, kako hud je omikron. »Ko virus podivja po državi, nikoli ne moremo v celoti zaščiti tistih, ki so najbolj ogroženi, v vsakem primeru bo na neki točki – četudi se morda zdaj bolj širi med aktivnim prebivalstvom – prešel tudi na starejšo populacijo oziroma na tiste s kroničnimi boleznimi.«