Magnifico v Tivoliju: Dvojna merila

Koncert Magnifica je izredno lep primer dvojnih meril. Zavod za varstvo narave se vtika v en navaden travnik, pa čeprav gre za Park Tivoli, ki je prav, da ga vsi spoštujemo. Je izredno dragocen. To pa še ne pomeni, da občasno tam ni možno imeti prireditev, ki dajejo parku le še dodatno dimenzijo in tja pripeljejo še koga, ki morda tam še ni bil. Ko pa gre za zares naravne vrednote, pa je odgovor »Nimamo moči, nas je premalo« običajno najbolj in največkrat izgovorjena fraza.

Se obeta ustavna presoja odloka o prireditvah v Tivoliju?

Zavod ne posreduje, ko bi moral

Naj navedem nekaj primerov, ki smo jih posredovali Zavodu. Prvi so izredno pisani in s kukavicami bogati travniki na Krškem polju, kjer smo jim predlagali dogovor s kmeti, da se jih kosi, ko trave dozorijo, pa je bil izgovor, da se to ne da. Zdaj je na enem najbogatejših od njih odlagališče gradbenega materiala. Spet smo jih opozorili. Table, ki so jih tam postavili, žal niso dovolj. Treba se je pogovarjati in tudi kaj plačati kmetom. Pa ne gre za to, da ne bi smeli kmetovati. Kako se to da reševati, smo jim dokazali v Rojah (Ljubljana). Travnik v Rojah sredi intenzivno obdelanih površin je lahko primer dobre prakse. Lastnikom v Botaničnem vrtu z na trgu prisluženim denarjem že od leta 2001 plačujemo najemnino, sosednji kmet pa potem travnik pokosi in zastonj pospravi krmo, takrat ko rastline dozorijo.

Ko smo Zavod zaprosili, da bi stopil v stik z lastniki sosednje opuščene parcele in jih pozval k urejanju njive zaradi opustitve in bujne razrasti invazivnih rastlin, jim tega ni uspelo narediti. Pa bi lahko kot organ kaj naredili z inšpekcijo, če ni šlo drugače. Ko smo prosili, da bi z našega travnika pospravili smeti, ki so jih tja odvrgli prav tako poznani povzročitelji, se tudi ni nič zgodilo. Sami smo vse rešili. O omenjenem travniku je izšlo več del, zadnje lani znanstveni članek, prosto dostopen v reviji Land z impact factorjem 3,4.

Zavod proti koncertu Magnifica v Tivoliju

Tretji primer: na Primorskem je Zavod za varstvo narave dal soglasje lastniku, da lahko odvaža material, tam pa je eno najbolj množičnih rastišč kranjskega jegliča, torej našega endemita. Raste samo v zahodnem do osrednjega dela Slovenije in nikjer drugje na svetu. Letos smo na prošnjo ljubiteljev narave šli na ogled in to potrdili, rastline so izkopane ležale vsepovsod. Soglasje pa je bilo izdano brez terenskega ogleda Zavoda. Ko se je na Večni poti 111 podiralo neamortizirano stavbo, namenjeno izključno Botaničnemu vrtu, se Zavod ni vtaknil, podiralo se je drevesa v jelševem grezu, bila je popolna tišina. Tudi mnogi krajinski arhitekti in visoki predstavniki BF in Ul niso urgirali.

Zgradila se je megalomanska stavba tako rekoč v Krajinskem parku, Botaničnemu vrtu pa se je vse podrlo. Možne so bile vse druge rešitev na 20 hektarih zemljišča. Ni šlo za pohojeno travo! Še celo več, ko smo na zemljišču, namenjenem širitvi botaničnega vrta (OPN), delali raziskave za doktorsko nalogo, je bilo samo po pet rastlin pokritih z zaščitno folijo, in to za samo en dan, vsega ne več kot 30 x 30 cm, so nas kolegi prijavili, takoj so sledili telefonski klici. Lahko se je sredi Ljubljane iti naravovarstvo, po Sloveniji pa stvari ne delujejo. Kmetom se prepoveduje vse, ker narave ne razumemo več. Kdo pa bo potem Slovenijo obdeloval!

Primer Botaničnega vrta UL

Najboljši primer pa je prav Botanični vrt UL, kjer smo od Zavoda dobili obvestilo o progi v letu 2021 in smo nanj takoj ostro reagirali. Zavod za varstvo narave in kulturno ministrstvo bi morala biti tista, ki pod nobenim pogojem ne bi dopustila posega v najstarejšo ustanovo, ki se ukvarja z biodiverziteto že 214 let (še dobrih 14 dni manjka do tedaj). Zanimivo, da so se krajinski arhitekti ZAPS odzvali na peticijo o umestitvi proge (Ohranimo Botanični vrt, ki deluje že od leta 1810), da smo prehitro skočili pokonci, da gre za zelo občutljive postopke načrtovanja in to meče slabo luč na načrtovalce. Le kje so bili, ko se je podiralo stavbe bodočega vrta, kjer je v po OPN predvidena lokacija za širitev Botaničnega vrta? Uničilo se je sintezni načrt, ki ga je kot sintezo delal starosta krajinske arhitekture prof. Ogrin.

doc. dr. Jože Bavcon FOTO: Dejan Javornik/Slovenske novice

Prav tako ministrstvo za kulturo in BF in UL samo spremljata situacijo posega železnice, kaj več pa ne naredita, v javnosti se še niso oglasili z ostrim protestom in nedopustnostjo takega razmišljanja. Kaj šele da bi se kdo zavzel, da bi v 33 letih samostojne Slovenije uredili financiranje Botaničnega vrta UL, ki ima svetovni ugled, dva svetovna certifikata in eno svetovno nagrado za ohranjanje rastlinskih vrst in sodeluje pri ustvarjanju svetovne strategije botanaičnih vrtov. Zavod za varstvo narave je celo projekt suhih travnikov, ki smo ga pripravili kot idejo v Botaničnem vrtu in prek BF uradno poslali, pograbil in pred leti to izvajal kot samostojen projekt Life, in to brez vključitve predlagatelja – Botaničnega vrta UL.

Botanični vrt UL to počne, zgodovinsko dokazano, že vsaj od leta 1940, ko se je s tem začel ukvarjati tedanji vodja vrta in univerzitetni učitelj Gabrijel Tomažič. Svoje raziskave je delal prav na travnikih v Rojah, od leta 1998 to tradicijo nadaljujemo. Najlažje se je boriti za nekaj pohojenih trav. To je vsak kmet znal rešiti v enem tednu. Vse veselice so stoletja potekale na travnikih, ki so jih kmetje še kako čuvali, ker so morali preživeti. Pa ne gre za to, kdo bo koga. Gre preprosto za zdrav razum in za enaka merila za vse.