Prodajni postopek NLB je stekel, prospekt za analitike je končan, če malo banaliziramo, je v fazi lektoriranja angleške verzije, sledili bodo sestanki po svetovnih finančnih prestolnicah, kjer bodo banko predstavili potencialnim vlagateljem.
Odločitev, da bomo banko prodali, je padla, zdaj ni več poti nazaj, vsako caganje se bo poznalo pri nižje doseženi ceni. Če smo prvi postopek formalno prekinili zaradi brexita (neofrmalno zaradi notranje političnh vzrokov), zdaj praktično ni več prostora za popravne izpite. Kredibilnosti niti ne moremo izgubiti (ker je mednarodni finančni javnosti nimamo), lahko izgubimo precej denarja, prodajo banke pa bo namesto nas opravil pooblaščenec.
Razglabljanje za nazaj nima smisla, ker ne pomaga. Če že banko prodajamo, jo prodajajmo, samozavestno, da zanjo dobimo čim več. Nima smisla prodajati kot vrečo krompirja. Čim višja cena, najbolje vseh 75 odstotkov prodati na enkrat, je garant za javne plače, za penzije in če hočete malice vaših otrok v vrtcu. Kaj bi imeli raje plačo ali delež v NLB? Jaz bi izbral plačo.
To je idealiziranje, vrnimo se v Slovenijo. Če bi moral staviti svoj denar, bi rekel, da bo šlo po naslednjem scenariju. Začetni koraki v postopku prodaje nikogar ne motijo, dlje kot gre postopek, bolj bodo napsrotniki prodaje dvigali glas.
Kritična faza bo nastopila konec oktobra, SDH oziroma valda bosta morala potrditi razpon, po katerem se bodo prodajale delnice NLB. V teh točki pričakujem, da se bo SDH izognil sprejemu odgovornosti, prepustil jo bo vladi. Na vladi pa se lahko zgodi marsikaj. Po moji oceni bo to prvi tapravit test
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji