Zakaj že tako dotrajan vrtec še zmeraj ni dobil novega prizidka, od kod občutne razlike v cenah komunalnih storitev med posameznima občinama in kako lahko direktor občinske uprave kupi zemljišče ter mu potem spremeni namembnost? Vprašanja so hipotetična – ali pa ne – in nanje večinoma odgovarjajo lokalni mediji, ki pa se spoprijemajo tako s kadrovskimi kot s finančnimi izzivi.

Morda je lokalna informacija danes res podcenjena, a kako nujni so mali mediji, ki pogosto delujejo z okrnjenimi ekipami ter vedno manj uspešno tekmujejo pri razdeljevanju denarnih pogač, ter lokalni dopisniki, se je jasno pokazalo ob lanskih avgustovskih poplavah. Slovenijo so preplavile zgodbe in podobe opustošenih pokrajin, v časopise, na radio, televizijo ter spletne portale pa so jih pošiljali v veliki večini lokalni dopisniki.

Dopisništva se na drugi strani ukinjajo, lokalne zgodbe najdejo prostor na naslovnicah časopisov in v prvih minutah poročil le, ko so tragične. »Precej žalostno, saj so zgodbe domačih junakov iz majhnih krajev velikokrat tudi zelo navdihujoče, a prostora zanje – razen v lokalnih medijih – skoraj ni,« so zapisali pri Društvu novinarjev Slovenije.

Lokalnim novinarjem in medijem v bran so zato več dogodkov v okviru festivala Naprej/Forward posvetili lokalnemu novinarstvu. Novinarka in urednica informativnega programa radia Štajerski val Anja Deučman, ki je vodila včerajšnjo okroglo mizo o tem, da je lokalno tudi globalno, največjo težavo vidi v preobremenjenosti, značilni za številne lokalne novinarske redakcije – ekipe imajo vedno več dela, medtem ko (tudi zato) izgubljajo izkušen kader.

»Splošna težava je, da mora čedalje manj ljudi narediti vse več, če želi medij ohraniti kakovost,« je povedala izkušena radijska novinarka. Pereča težava so pritiski oglaševalcev, ne toliko podjetij, pač pa lokalnih skupnosti, ki v »zameno« za oglaševanje in finančni prispevek potem pričakujejo nekritično poročanje.

Občine, zdravstveni domovi in drugi zavodi – omemba je naključna in namenjena zgolj ponazoritvi – imajo z lokalnimi mediji podpisane pogodbe, hkrati pa ne razumejo, da oglaševanje ni enako kritičnemu novinarskemu poročanju. Številni lokalni novinarji so zato prisiljeni v cenzuro ali pa se omejijo kar sami.

Voditeljica četrtkove okrogle mize o pomenu lokalnih medijev Anja Deučman (skrajno levo), Tatjana Cvirn, Samanta Gomboc, Simon Šubic in Suzana Žilič Fišer. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Neposredni stik z ljudmi

Prvi dan novinarskega festivala sta se v Kranju med drugim predstavila Gorenjski glas in Radio Sora. Geslo prvega je Lokalna novica je kraljica. »Ne bi se mogel bolj strinjati s tem,« je povedal predsednik Društva novinarjev Slovenije Gašper Andrinek in dodal: »Čeprav morda težava, ki jo ima določena lokalna skupnost, ali pa neka občinska mahinacija ne pomeni kaj dosti za večino ljudi, je o tem treba poročati, ker se bo lahko marsikdo prepoznal v tem in tako na nepravilnosti opozarjal tudi v svojem kraju.«

Ekipa Radia Sora je bila med lanskimi poplavami, kot je na okrogli mizi v Kranju povedala odgovorna urednica Tanja Barašin, za lokalne prebivalce edini stik s svetom in predvsem z informacijami, ki so zadevale tamkajšnjo skupnost. »Dodana vrednost lokalnih medijev je gotovo ta neposredni stik z ljudmi, ki ga velik nacionalni medij težko vzpostavi. Vse to lahko prinaša tudi nekaj pasti, ampak z odgovornim in profesionalnim poročanjem ter spoštovanjem standardov je lokalno novinarstvo neprecenljivo,« je poudaril Andrinek.

Morda je lokalna informacija danes res podcenjena, a kako nujni so mali mediji, se je jasno pokazalo ob lanskih avgustovskih poplavah. FOTO: Leon Vidic/Delo

Ena od dobrih praks, ki bi jih veljalo večkrat uporabiti, je medsebojno sodelovanje, je dejala Anja Deučman, da torej lokalni mediji opozorijo na določeno zgodbo, večji pa jo potem nadgradijo. »Sama na nacionalne medije absolutno ne gledam kot na kakršno koli konkurenco, vsi moramo obstajati, dejstvo pa je, da bo lokalna informacija vedno potrebna in iskana, a je vprašanje, koliko je danes tudi cenjena.«

Bralci in gledalci z ukinjanjem lokalnih dopisništev zagotovo veliko izgubljajo. Kot je povedal Andrinek, tudi številne študije kažejo, da se s tem zmanjša aktivno državljanstvo, krha stopnja demokracije, pada udeležba na volitvah in viša stopnja korupcije. Nevlaganje v lokalna dopisništva je po njegovem mnenju izjemno kratkovidno, dejstvo na drugi strani pa žal tudi, da je na preizkušnji ne le lokalno novinarstvo, pač pa celotna panoga.