Lani 72 operiranih srčkov in 750 hospitaliziranih malih pacientov

Društvo S srcem za srčke in Pediatrična klinika UKC Ljubljana sta se letos pridružila mednarodni pobudi ozaveščanja o prirojenih srčnih napakah, ki veljajo za najpogostejšo obliko prirojenih bolezni na organih, zato je ozaveščanje o njihovem prepoznavanju in zdravljenju ključnega pomena.

Ko se starši soočijo z diagnozo prirojene srčne napake pri svojem otroku, se znajdejo pred izzivom, ki ga spremljajo številna vprašanja, negotovost in čustvena stiska. Zato letošnja rdeča nit 14.februarja, dneva ozaveščanja o prirojenih srčnih napakah, velja psihološki podpori staršem ter moči povezovanja skupnosti, ki deli podobne izkušnje.

»Starši otrok s prirojeno srčno napako pogosto ostanejo sami s svojimi strahovi in dvomi. Prav zato je ključno, da vedo, da niso sami. Psihološka pomoč in povezovanje z drugimi starši, ki so šli skozi podobno izkušnjo, sta neprecenljiva pri soočanju z novim življenjskim izzivom,« poudarja predsednica društva Maja Mesić Štrubelj. Ob tem izpostavlja tudi pomembnost dostopa do preverjenih informacij in strokovne podpore, ki staršem omogočajo lažje razumevanje bolezni ter odločanje o zdravljenju.

Marko Pokorn, direktor Pediatrične klinike Ljubljana. FOTO: Jože Suhadolnik/delo

Med drugim je strokovni direktor Pediatrične klinike dr. Marko Pokorn omenil »veliko skupino ljudi, ki sodeluje in to sodelovanje je zelo dobro«, med njimi Služba za otroško kardiologijo, ki jo vodi Gorazd Mlakar in glavna medicinska sestra Slavica Popović, pa Center za obravnavo otrok s prirojeno srčno napako UKCL, ki ga vodi srčni kirurg dr. Janez Vodiškar, med sodelavci je tudi srčni kirurg Igor Šehić. Po Pokornovih besedah je bila prav Služba za kardiologijo po ocenah specializantov izbrana med najboljše tri oddelke v Sloveniji, kjer se izobražujejo mladi zdravniki. »To ni naključje, za tem je veliko marljivega dela,« je še dodal.

V ambulantah opravili 6400 pregledov otrok

»Zelo nas veseli, da ste si v društvu S srčem za srčke prav našo kliniko izbrali za današnji dogodek. Mi si želimo, da so vse naše zgodbe samo dobre in intenzivno delamo na tem. Lani smo na srčku operirali 72 otrok, opravili smo 70 katetrizacij in interventnih posegov na otroškem srcu, na oddelku smo imeli hospitaliziranih 750 otrok, v ambulantah pa smo opravili kar 6400 pregledov. Opravljenih je bilo tudi 45 elektrofizioloških posegov in preiskav v splošni anesteziji. Moramo se pohvaliti, da smo zaposlili še enega kardiologa, tako da nas je zdaj 5 specialistov. Zaposlili smo tudi 3 medicinske sestre in jih je skupaj zdaj 18. Odpiramo pol intenzivno kardiološko enoto na oddelku, kar pomeni, da bomo lahko skrajšali hospitalizacijo v intenzivni enoti. In v bližnji prihodnosti bomo tudi na Pediatrični kliniki odprli sodobno hibridno operacijsko dvorano, kjer bomo izvajali katetrske posege z najsodobnejšimi napravami. Imamo tudi tri odlične otroške srčne kirurge, s katerimi odlično sodelujemo ter odličen tim v otroški intenzivni enoti,« je ob današnjem dnevu povedal vodja Službe za kardiologijo Gorazd Mlakar.

Prirojene srčne napake vplivajo na srčne stene, zaklopke in krvne žile. V Sloveniji se vsak mesec s prirojeno srčno napako rodi približno 12 otrok, med 80 in 100 jih na leto potrebuje operativni poseg. In kot pravijo v društvu, je dan, ko družina izve diagnozo, prelomnica, ki prinaša številne izzive in negotovosti.

Družijo se tudi starši

Društvo S srcem za srčke bo v prihodnjih mesecih organiziralo tudi nekaj druženj staršev. Prvo bo potekalo 12. marca v Kopru, nato se dobijo še 12. aprila v Mariboru.

»Čeprav smo si med seboj različni in nas zanimajo različne stvari, imamo nekaj skupnega - otroka s prirojeno srčno napako. Včasih se nam porajajo vprašanja, na katera sami težko najdemo odgovor, ali pa samo iščemo potrditev, da smo nekaj naredili prav. Dobro je deliti izkušnje, slišati doživljanja drugih, predvsem pa, da smo si v podporo,« še poudarjajo v društvu in dodajajo, da je lahko »pogovor ključnega pomena – ne le med starši, ampak tudi med otroki in mladostniki«. Pomoč in razumevanje se lahko začneta že v šoli in vrtcu, ko vrstniki in učitelji spodbujajo odprt dialog o tej temi. Vsakdo lahko prispeva k ozaveščanju, tako da prisluhne, razume in nudi podporo.