Ko trpljenje pride skozi zadnja vrata

Ljubljana – »Brez opioidov ne bi mogel,« je rekel moški, ki ga je herpes zoster tako hudo zdelal, da ni več hodil. S pomočjo zdravnikov, vsakodnevne prave doze tablet in močne volje je v zrelih letih ponovno shodil. Sedem let že obvladuje »sovražnika« in bolečino, ki mu jo ta povzroča vsak dan, v vseh letnih časih. Pri nas in v Evropi za kronično bolečino trpi že vsak peti; z njo povezani stroški presegajo 240 milijard evrov letno.

Kronična bolečina, ki je svoje mesto kot samostojna bolezen – ne zgolj kot simptom - končno dobila tudi v mednarodni klasifikaciji bolezni, je prerastla v družbeni problem, ki kliče k bolj dejavnemu in kompleksnemu pristopu ter k interdisciplinarni obravnavi tako telesa kot psihe. Ali kot pravi Eva Kosek, priznana švedska raziskovalka z Inštituta Karolinska: po zelo hitri obravnavi, preden zajame še druga področja telesa. Maja letos je Svetovna zdravstvena organizacija potrdila enajsto izdajo mednarodne klasifikacije bolezni (ICD), ki vključuje nove diagnostične kode posebej za obravnavo primerov s kronično bolečino.

Da postaja problem kronične bolečine tudi javnozdravstveni, opozarja vodja Enote za paliativno oskrbo v UKC Maribor Nevenka Krčevski Škvarč, začetnica na področju boja proti bolečini: »Ljudje obiskujejo različne specialiste in strokovnjake, trošijo ogromno denarja za zdravila in so pogosto v bolniškem staležu.« Tudi upokojujejo se zgodaj. Zaradi kronične bolečine je bila v bolniškem staležu dobro desetletje nazaj več kot tretjina zaposlenih Slovencev vsako leto v povprečju skoraj en mesec, Evropa pa je na ta rovaš izgubila petsto milijonov delovnih dni, kar je njeno gospodarstvo stalo 34 milijonov evrov.

Milijoni Evropejcev trpijo stalno bolečino

Sto petdesetim milijonom Evropejcev in dvaindvajsetim od sto Slovencev, ki se zbujajo in zaspijo z bolečino, je namenjen današnji 11. oktober, svetovni dan boja proti bolečini. Na Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS) so bolečini in njenemu družbenemu vplivu namenili ves včerajšnji dan. Hkrati se je Slovenija včeraj pridružila mednarodni pobudi Družbeni vpliv bolečine - Societal Impact of Pain (SIP), ki združuje strokovnjake, bolnike in politike na problem kronične bolečine v Evropi.

Križ, sklepi, okončnine, mišice

Po junija opravljeni raziskavi dvaindvajset odstotkov Slovencev med 18. in 75. letom toži o kroničnem glavobolu in o kroničnih bolečinah v križu, sklepih, okončinah, mišicah, sledijo glavoboli. »Pri skoraj treh odstotkih bolnikov bolečina traja več kot eno leto, samoocena jakosti bolečine pa je 6,8 po vizualno analogni lestvici do deset. Velika večina bolnikov zaradi tega obišče zdravnika, 40 odstotkov pa išče tudi alternativno pomoč. Pri zdravljenju kronične bolečine smo bistveno manj učinkoviti kot pri zdravljenju akutne, zato je zelo pomembno, da lajšamo akutno bolečino čim bolj učinkovito in s tem preprečimo nastanek kronične,« pravi dr. Gorazd Požlep, vodja protibolečinske ambulante v ljubljanskem UKC. Letošnji razultat je za malenkost boljši kot v času prve tovrstne raziskave v Sloveniji v 2006. Da pogosto živi s hudimi bolečinami se je tedaj opredelilo 25 odstotkov Slovencev - od teh jih je bilo največ z Obale, povprečna starost je bila 49 let, bolečino je v povprečju trpel 4,8 leta.

Čaka nas še veliko dela

Če v Sloveniji za kronično bolečino zdaj trpi manj ljudi kot nekoč, pa bo treba še veliko izobraževanja stroke in pacientov o kronični bolečini, njeni obravnavi in tudi rehabilitaciji. »Če je bil pacient že pri šestih specialistih in treh magnetnih terapijah hrbtenice, ga ne bomo pošiljali še k sedmemu specialistu. Tak človek potrebuje drugo obravnavo, ki mu je v Sloveniji še ne moremo dovolj kakovostno ponuditi,« meni dr. Požlep.

»Jamstva, da se nekega dne ne bo soočil z bolečino, nima nihče od nas. Bolečina lahko nastopi dramatično, s poškodbo …, a veliko ljudi pripoveduje, da se je v njihovo življenje priplazila skozi zadnja vrata. Pomembno je vedeti, da človek s trajno bolečino nikoli več ne bo, kar je bil pred tem,« je nazorna dr. Helena Jamnik, vodja ambulante za rehabilitacijo oseb s kronično nerakavo bolečino na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Slovenije – Soča.