Kateri poslanci so bili najbolj »pridni«?

Delo končujejo poslanci tega sklica državnega zbora. Poleg najbolj številne zastopanosti žensk doslej (32), visoke izobraženosti poslancev in kar 54 političnih novincev ga bo zaznamovalo pomanjkanje politične socializacije.

»Prvič smo dobili tako veliko skupino političnih novincev in s tem veliko nepoznavanje političnega procesa,« o aktualni sestavi državnega zbora opaža Miro Haček, politolog s FDV. Pred slabimi štirimi leti izvoljeni poslanci, zlasti iz vrst SMC, so potrebovali veliko časa, da so se znašli med številnimi področji, ki jih morajo za svoje delo obvladati. Neizkušenost se je poznala tudi pri majhnem številu njihovih nastopov, pravi Haček. Posebno v prvem letu so se oglašali zelo malo ali skoraj nič, kar potrjuje tudi letno poročilo DZ. Zato, dodaja, morda ni najboljše, da se ob volitvah zamenja toliko poslancev; včasih je bolje, da ostanejo tudi starejši, ki imajo izkušnje s političnega parketa in znajo delovati v sistemu.

S tajnim glasovanjem o treh članih sodnega sveta se bo jutri iztekla zadnja izredna seja državnega zbora v tem mandatu v polni sestavi. Izredno sejo, med 24. in 26. aprilom, bodo po napovedih obstruirali v koalicijski SD in Desusu, saj nasprotujejo sprejemanju zakonov tik pred zdajci. Tudi prej se je večkrat zgodilo, da stranki nista bili poenoteni s svojo koalicijsko partnerico SMC, saj sta v 55 primerih glasovali drugače - največkrat pri proceduralnih zadevah, poslanskih vprašanjih in na matičnih odborih.

Glasovalni stroj SMC

Po podatkih Parlametra, spletnega orodja za spremljanje poslanskega dela, so bili na sejah, tako v času razprav kot tudi med glasovanji, med vsemi največkrat prisotni novinci iz vrst SMC, ki zasedajo več kot tretjino sedežev v DZ. Kar dve tretjini jih je sodelovalo pri več kot 90 odstotkih vseh glasovanj.

To se od poslancev vladajočih strank tudi pričakuje, saj s tem podpirajo delovanje svoje vlade, poudarja Haček. A čeprav so poslanci SMC pridno hodili na seje, so bili bolj redkobesedni – samo enkrat na sejo je spregovorilo 14 njihovih predstavnikov – in varčni s poslanskimi vprašanji. Pri postavljanju teh so bili najbolj produktivni v opozicijski SDS, saj se je med 20 poslancev, ki so vladi in ministrom zastavili največ vprašanj, uvrstilo 16 njihovih predstavnikov. Tudi to po besedah Hačka ni presenetljivo, saj je ta možnost že v osnovi predvsem orodje opozicije.



Pri pregledu navzočnosti na zasedanjih državnega zbora so se za najbolj disciplinirane prav tako izkazali poslanci SMC, poleg njih pa še poslanci Desusa (v povprečju so se udeležili 93,6 odstotka vseh sej), najmanj ur pa so v poslanskih klopeh po podatkih Parlametra preživeli poslanci narodne skupnosti (75 odstotkov), Levice (80 odstotkov) in skupina nepovezanih (83 odstotkov).

Nihanja v poslanskih skupinah

Politične karte so se od zadnjih volitev večkrat premešale. Prve dni dela državnega zbora je leta 2014 zaznamoval odvzem mandata predsedniku SDS Janezu Janši zaradi obsodbe na zaporno kazen v primeru Patria, vendar mu ga je ustavno sodišče leta 2015 vrnilo.

SMC, ki je na volitvah dobila 36 poslancev, mandat končuje z enim manj, v SDS so izgubili dva in jih imajo tako 19, Desus pa je glede na volilni izid poslanca celo pridobil in jih ima 11. S po petimi poslanci mandat končujejo SD (zaradi afere Veberkom jih je zapustil razrešeni obrambni minister Janko Veber), Levica (zapustil jo je Matjaž Hanžek) in NSi (najprej je k njim iz SDS pribežal Zvonko Lah, a jih je medtem tudi zapustil in odšel med nepovezane). Zadnjo poslansko skupino nepovezanih predstavljata nekdanji poslanki Zavezništva Alenke Bratušek (danes Stranka AB), saj je njihova skupina zaradi izstopov razpadla (Jani Möderndorfer je odšel v SMC, Peter Vilfan pa v Desus), ter dva odpadnika iz SMC – Bojan Dobovšek in Franc Laj.