Kaj je Vežnaver kupil od ljubljanske občine?

Primer Litijske je dobil nadaljevanje in kaže vso bizarnost zgodbe z nakupom stavbe za potrebe sodišča, ki je predstavniki pravosodja pred tem niso videli, je niso ocenili in jo zdaj označujejo kot neprimerno za svoje potrebe. 

Ob objektu je 35 kvadratnih metrov veliko pripadajoče zemljišče, ki v naravi predstavlja približno 12 metrov dolg in tri metre širok pas ob južnem delu objekta. Čez to parcelo med drugim vodi tudi pot do stranskega vhoda v stavbo, za katero zdaj po besedah pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan ni jasno, za kaj jo bodo sploh uporabili.

Geodet, ki ga je najelo državno odvetništvo, je izmeril precej večjo površino objekta, kot je navedena v kupoprodajni pogodbi, v svojem izvedenskem mnenju pa je hkrati opozoril, da te manjše parcele ob objektu ni mogoče najti v pogodbi, ki jo je ministrstvo za pravosodje konec lanskega leta podpisalo s primorskim podjetnikom Sebastjanom Vežnaverjem.

Ta parcela je bila v lasti Mestne občine Ljubljana (MOL), ki jo vodi župan Zoran Janković. Vežnaver pa jo je na licitaciji od občine kupil sredi leta. Uradni kupec je bilo njegovo podjetje Logistične storitve LCO, ki ga je pred leti ustanovil za nakup prostorov nekdanje tovarne sladkorja v Ormožu.

»Ko smo na občinski dražbi izlicitirali parcelo, sem pričakoval, da bo spremembo lastništva zemljiški knjigi sporočila občina, decembra lani pa sem želel to parcelo vključiti v posel s pravosodnim ministrstvom, a sem tedaj ugotovil, da nisem ne jaz in ne nobena od mojih družb še vpisana v zemljiško knjigo kot njena lastnica. Takrat smo začeli postopek vpisa, ki se je končal pred dnevi, še vedno pa ni pravnomočen. To pomeni, da te parcele, ker nisem bil vknjižen kot lastnik, nisem mogel državi ponuditi ob poslu z Litijsko.«

To dokazuje tudi z izpisom iz zemljiške knjige. Sodišče ga je kot lastnika vpisalo v zemljiško knjigo 9. februarja letos. Celoten dokument si lahko ogledate tukaj.

Očitke, da je namerno prikril lastništvo parcele, in pomisleki, češ da je tako hotel nagajati pri obnovi objekta, Vežnaver komentira kot deplasirane.

Očitke, da je namerno prikril lastništvo parcele, in pomisleki, češ da je tako hotel nagajati pri obnovi objekta, Vežnaver komentira kot deplasirane.

Na dodatno vprašanje, kako je mogoče, da se na parceli ob Litijski toliko časa ni vpisal kot lastnik, odgovarja: »Ko kupujem na dražbah, sodišče vknjiži po uradni dolžnosti, ko kupujem od fizičnih oseb notar da predlog v zemljiško knjigo po avtomatizmu. Ko sem kupil parcelo od MOL-la, bi moral dati predlog za vpis v zemljiško knjigo sam, česar pa nisem vedel. Decembra lani, ko sem naročil svojim, da dodajo še to parcelo v kupoprodajno pogodbo z ministrstvom za pravosodje, smo ugotovili, da še nismo vknjiženi kot lastniki. Ko so nam na MOL-u povedali, da oni tega ne delajo, sem šel k notarju in sam podal predlog za vpis. Pred dvema dnevoma sem dobil sklep sodišča o tem, ki pa  še ni pravnomočen, zato je v zemljiški knjigi kot lastnik še vedno vpisan MOL«