Kadre bodo v turizem pritegnile dobre zgodbe

»Delo v turistični industriji je gladiatorsko,« je na panelu o turizmu ponazorila generalna direktorica direktorata za turizem na MGTŠ Dubravka Kalin, ki je prej tudi sama delala v tej panogi. Razprava letošnjega panela na Blejskem strateškem forumu se je namreč vrtela okoli pomanjkanja kadra v turizmu in gostinstvu, kar ni le težava Slovenije, ampak celotne Evrope.

Julija v Sloveniji rekorden turistični obisk

Direktorica Slovenske turistične industrije (STO) Maja Pak je dejala, da pomanjkanje delovne sile v turistični industriji ni novo, da pa razmere niso bile nikoli tako skrb vzbujajoče, kot so zdaj. »Zaradi prizadevanja za ustvarjanje kratkoročnih dobičkov se je povečala prekarnost v turistični industriji. Ta je tako postala tranzicijska panoga za delavce, dokler ne najdejo druge službe,« je opozorila in dodala, da ni ključno le pritegniti talente, ampak jih tudi obdržati. Pri tem je poudarila, da se bo treba prilagoditi mlajšim generacijam, ki imajo svoje vrednote in pričakovanja.

Vračanje čezmernega turizma

Direktorica regionalnega oddelka za Evropo pri Svetovni turistični organizaciji Alessandra Priante pa je povedala, da je kar 65 odstotkov zaposlenih zapustilo turistično industrijo zaradi osebnih razlogov, saj v njej niso našli izzivov zase. Kot ugotavlja, so se številke o turističnem obisku vrnile na raven iz leta 2019 ali jo celo presegle, čeprav smo že pred epidemijo govorili o čezmernem turizmu. Opozorila je na vse večji pomen destinacijskega menedžmenta, ki bo mladim omogočil, da se dobro počutijo v lokalnem okolju: »Če se vsi pritožujejo nad čezmernim turizmom in če ni stanovanj, ker se vsa oddajajo prek Airbnb, rezidenti pa so se odselili, potem to ni spodbudno.«

Maja Pak Foto Črt Piksi

Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport se težav kadrovskega primanjkljaja zavedajo. Kalinova je opozorila, da imamo dober šolski sistem, a da le 10 do 15 odstotkov mladih po končanem šolanju ostane v turistični dejavnosti. Zaposlovanje tuje delovne sile je po njenih besedah kratkoročna rešitev za pokrivanje kadrovske vrzeli, ne kaže pa se kot najboljša. Ministrstvo zato že izvaja ukrep za spodbujanje kariere v turizmu. Poleg tega podjetja in skupnosti ponekod že gradijo stanovanja in šole, da bi pritegnili mlajše kadre. »V sektorju poskušajo zagotoviti tudi višje plače. Te niso edino merilo, so pa pomembno. Prav tako je treba zagotoviti boljše ravnovesje med delom in zasebnim življenjem,« je dejala in dodala, da ljudje niso več pripravljeni delati po 12 ur na dan, zato je treba imeti večje ekipe.

Švicarske izkušnje

Na panelu je bilo večkrat slišati, da bi tudi v Sloveniji na področju izobraževanja za profile iz turistične in gostinske panoge potrebovali mednarodne programe. Enega takšnih ponuja Swiss Education Group. Izvršna direktorica te skupine Ulrika Björklund je povedala, da se pri njih vsako leto izobražuje več kot 6000 študentov iz različnih držav: »Naš cilj je ustvarjati vodje v turistični industriji.« Pojasnila je, da poskušajo v predavalnice prenašati praktične izkušnje, zato da so študentje pripravljeni na realni svet, prav tako jim omogočajo obiskovanje predmetov z različnih področij. Večina šol po svetu je namreč usmerjena v hotelski menedžment, mlade pa danes zanimajo različna področja. »Moramo biti boljši pri pripovedovanju in širjenju zgodb o uspehu. Če nekdo dela kot natakar v hotelu, ni nujno, da bo to počel vse življenje,« je ponazorila.