Janševa vlada manjšinska v vseh pogledih

Ljubljana – V okviru raziskave Slovensko javno mnenje (SJM), ki jo po petih tednih končujejo v Centru za raziskovanje javnega mnenja, so raziskovalci s fakultete za družbene vede na vzorcu 953 anketiranih izmerili tudi njihove politične preference. SJM je tokrat med drugim pokazala, da ima največ možnosti za krepitev največja opozicijska stranka, kot pravijo njeni avtorji, pa je tudi potrdila legitimiteto Koalicije ustavnega loka.

»Rezultati naše redne raziskave kažejo, da ima Koalicija ustavnega loka legitimno pokritje tudi v pričakovanju ljudi. To izhaja iz seštevka odgovorov na vprašanje, katero stranko bi volili, ter političnih preferenc anketiranih. Če torej seštejemo pri tistih, ki v tem trenutku ne vedo, koga bi volili, še njihove preference oziroma odgovore na vprašanje, katera stranka jim je vseeno nekoliko bliže kot druge, dobimo razmerje dveh tretjin proti eni v prid Koaliciji ustavnega loka oziroma v prid levi sredini. Lahko torej rečemo, da vlada Janeza Janše po odhodu Desusa iz njegove koalicije ni manjšinska le v odnosu do parlamenta, ampak je manjšinska tudi v javnomnenjskih preferencah ljudi,« komentira Samo Uhan s katedre za analitsko sociologijo.

Raziskava Slovensko javno mnenje temelji na reprezentativnem vzorcu prebivalcev Slovenije, ki so ga oblikovali s pomočjo statističnega urada in velja za najbolj verodostojno meritev javnega mnenja pri nas. Ker raziskava poteka več tednov, na njen rezultat ne vpliva kontekst dnevnih dogodkov, ki sicer povzročajo volatilnost meritev drugih javnomnenjskih anket.

Med odgovori na vprašanje, katera stranka je respondentom, ki se sprva niso opredelili, vsaj nekoliko bliže kot druge, pa prednjačita LMŠ z 10,9 odstotka ter SD z 9,3 odstotka, kar tudi pomeni, da lahko obe stranki s pametno politiko svoj rezultat na volitvah pomembno povečata. Šele s 5,1 odstotka nato sledi SDS, kar z drugimi besedami pomeni, da svojega rezultata iz javnomnenjskih anket na volitvah bistveno najverjetneje ne more izboljšati.

Kaj bo storila SMC?

Po drugi strani pa je mogoče še ugotoviti, da je pri obeh načinih vpraševanja – koga bi volili in katera stranka vam je najbliže –, SMC, ki je v tem trenutku jeziček na tehtnici obstanka vlade Janeza Janše, praktično neizmerljiva v javnomnenjskih anketah. Te je skoraj ne zaznavajo več. In tega se, kot kaže, zavedajo tudi v SMC, kjer svojo priložnost vidijo predvsem v potencialnem povezovanju s preostalimi sredinskimi strankami.

»Preprosto se moramo zavedati, da je premajhnih strank preveč, sploh na levem delu političnega prostora. Če želimo kot alternativo tej ali kateri koli drugi vladi postaviti koalicijo nekih strank, bi bilo prav, da te stranke najprej izkažejo sposobnost medsebojnega povezovanja zunaj tega, da samo hodijo skupaj pred kamere in povedo, da so se povezale,« je včeraj komentiral podpredsednik SMC in predsednik državnega zbora Igor Zorčič.

Na današnjem večernem svetu stranke pa tako on kot vodja poslancev Janja Sluga pričakujeta, da se bodo opredelili tudi glede vnovičnega vabila kandidata za mandatarja Karla Erjavca k sodelovanju v Koaliciji ustavnega loka.

Prvak Zdravko Počivalšek je sicer že večkrat jasno zavrnil vsakršne pogovore, medtem ko imajo menda posamezni poslanci SMC tudi drugačne poglede. Da obstaja med predsednikom in poslansko skupino razkol, se je doslej pokazalo že večkrat, menda tudi včeraj pri vloženih dopolnilih k predlogu sedmega protikoronskega zakona. Nekaj dodatnega nemira pa je nato vnesel še premier Janez Janša, ki se je na vloženo dopolnilo SMC o zagotovitvi financiranja Slovenski tiskovni agenciji odzval s čivkom »Ni kaj, vrhunci vladavine prava« in dodal ključnik Zimbabveja.