Hrvaški in slovenski zunanji minister usklajeno zanikala non-paper

Razprava trojice zunanjih ministrov Slovenije, Hrvaške in Italije, namenjena sodelovanju v severnem Jadranskem morju, je v ospredje prinesla najbolj aktualno temo v regiji, tako imenovani slovenski non-paper o preoblikovanju meja na Zahodnem Balkanu. Tako slovenski zunanji minister Anže Logar kot njegov hrvaški kolega Gordan Grlić Radman sta usklajeno zavrnila obstoj non-paperja, ki je razburkal celotno evropsko javnost.



»Na Hrvaškem ne poznamo nobenega non-paperja. Poznamo samo non-paper, ki je zdaj že dokument in govori o spremembah volilnega sistema v Bosni in Hercegovini,« je povedal Grlić Radman. Dodal je, da se je hrvaškemu dokumentu poleg nekaterih drugih držav pridružila tudi Slovenija.

»Bosna potrebuje našo pomoč, želimo ji pomagati, zato pričakujemo razpravo v Bruslju,« je povedal hrvaški zunanji minister, ki je danes na Brdu pri Kranju poudaril, da ne moremo govoriti o nobenem drugem non-paperju, saj se je predsednik vlade Janez Janša ogradil od njega. »Gre za spine, ki zmanjšujejo vrednost hrvaškega non-paperja,« je v podpor slovenski vladi povedal Grlić Radman. Enako usklajeno je govoril tudi Logar: »Non-paper predsednika vlade Janše ne obstaja. Obstaja samo dokument, ki ga je pripravila Hrvaška.« Logar je še dodal, da »ta demonski papir ne obstaja«.

Hrvaški zunanji minister se je vladi Janeza Janše posebej zahvalil za podporo pri vključevanju Hrvaške v schengen in evrsko skupino. Slovenska vlada namreč članstvu Hrvaške v omenjenih skupinah ne nasprotuje, prav tako ga ne pogojuje s spoštovanjem arbitražne razsodbe, ki je Hrvaška ne priznava. Na novinarsko vprašanje, ali je bil v zadnjem času dosežen napredek pri reševanju mejnega vprašanja, ne slovenski ne hrvaški zunanji minister nista odgovorila.



Sicer pa je bilo današnje srečanje trojice zunanjih ministrov namenjeno razpravi o krepitvi tristranskega sodelovanja v severnem Jadranu, potem ko sta Italija in Hrvaška razglasili svoji izključni ekonomski coni. Državi bosta z razglasitvijo con dobili pravico gradnje umetnih otokov v Jadranu ter izkoriščanja energije morja in vetra. Slovenija si skozi podpise skupnih izjav prizadeva, da bi bilo Jadransko morje most, ki združuje ljudi v regiji in je vir blaginje za vse.