Haloška gibanica v družbi najboljših okusov tisočerih gričev

Haloze - "Človek, kruh in vino smo troedini bog na haloški zemlji," so često modrovali gospodarji haloških vinogradov, najraje kar v svojih kleteh z ročko rujnega in krajcem hlebca iz krušne peči. Da so to res trije glavni aduti te zanimive in često odrinjene pokrajine, zdaj potrjuje tudi skupina zanesenjakov, ki se je načrtno lotila zasnove, gradnje in razvoja haloškega turizma.

Franc Milošič

Že letošnjo jesen bo sedem občin ustanovilo posebno interesno zvezo za te namene. Do zdaj pa so že položili nekaj temeljnih kamnov - pripravili spletne predstavitev te pokrajine, jo poimenovali Haloze, dežela tisočerih gričev in celo pripravili posebno kulinarično ponudbo v šestih najboljših gostilnah. To je pritegnilo še mnoge haloške vinarje in ko je to božansko trojstvo sestavljeno, privrejo na dan tukajšnji tradicionalni običaji, ples in pesmi, pa seveda tudi posebna oblačilna podoba. Vse to so povezali okoli šesthodnega haloškega menija, ki ga bodo od prihodnjega četrtka naprej pripravljali vsak teden v drugi gostilni.

"Kulinarične Haloze so projekt povezovanja, ki bi ga morali zagnati marsikje drugje kot primer dobre prakse in vodilo razvoja. V Sloveniji se moramo združevati. Slovenija ni samo Piran, Ljubljana, Bled in Postojna. Slovenija je lepa vsa!" poudarja Janez Bratovž, lastnih ljubljanske vrhunske Restavracije JB, ki se je pridružil skupini in novi haloški meni bodo predstavili tudi tam. "Tudi Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije je Kulinarične Haloze prepoznala kot referenčni projekt povezovanja v slovenskem gostinstvu," se pohvali Slavko P. Dobnik, ena glavnih pogonskih moči v tem projektu.
Haloški meni so gostinci zasnovali in oblikovali skupaj in pod vodstvom Vlada Pignarja, ki vodi ptujsko restavracijo Ribič, ta pa se je tudi vključila v verigo haloške kulinarike. Vodja haloških gostincev Jani Vuk pa razkriva, da "so pripravili vrhunski meni iz domačih pridelkov in sestavin po sodobnih gastronomskih trendih". "Sestavine s haloških biodinamičnih in ekoloških kmetij so poročene s haloškimi vini," pravi Dobnik, "hrana je središče, vino hrano obdaja." "Samo s skupno ponudbo lahko nastopimo na turističnem trgu," je prepričana tudi Katarina Pungračič, letošnja že 22. slovenska vinska kraljica, ki prihaja s turistične kmetije v Drenovcu nad Zavrčem na skrajnem vzhodu Haloz.

Vodja haloških kmetij v tem projektu Peter Cafuta, ki ima v Pristavi pod Ptujsko Goro biodinamično kmetijo Ajda, pa postavlja dvoje meril za lokalne sestavine za pripravo haloških dobrot: "Sestavine iz Haloz ali bližnje okolice. Prednost bodo imele biodinamično in ekološko pridelane. Zato bi želeli razviti poseben haloški znak kakovosti, ki bo garancija kupcu." Haloški meni so zasnovali in ga pripravljajo tudi v vegetarijanski in veganski različici že od samega začetka.

"Z veseljem smo vstopili v to zgodbo, saj si ne predstavljamo haloških gostišč brez vrhunskega haloškega vina," poudarja predsednik Vinarske zadruge Haloze Jožef Šmigoc. Zadruga že ima v Vidmu Vidovo klet z vini najboljših vinarjev, vinoteke pa si bodo uredile tudi vse v verigo povezane gostilne in restavracije.

Domačinka Maja Bedenik Glaser pa je za posebne četrtkove večere haloške kulinarike poiskala zgodbe, običaje, kulturna in folklorna društva, da bodo gostje ob haloškem meniju uživali tudi kulturni utrip te deželice: "Kulturno vzdušje bomo vezali na obdobja v letu; jeseni bomo v četrtkove kulinarične večere vtkali haloško folkloro, v zimskem času se bomo posvetili pustni dediščini, v pomladanskem morda dali v ospredje haloško godčevstvo."