Grims namignil na vnovičen referendumski cunami

Ključni vzrok za vložitev 2500 podpisov, s katerimi se začenjajo postopki za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, je po besedah poslanca SDS Branka Grimsa »nepopisna šlamastika« z naftnimi derivati, ki po njegovo dokazuje, da je ta vlada neoperativna. »Si predstavljate, da tako neoperativno vlado hočejo še širiti, da bo še bolj neoperativna, ljudje pa naj to plačajo,« je še dejal Grims in navedel, da z odhodom na referendum mislijo resno in ne gre le za zavlačevanje, da se vlada Roberta Goloba ne bi mogla preoblikovati že poleti.

Zaradi poletnih počitnic se bo zbiranje potrebnih 40.000 overjenih podpisov, ki sledi vložitvi 2500 podpisov, najverjetneje začelo šele jeseni. A prav to bi lahko bila tudi voda na mlin SDS, saj bi tako lahko aktivirala svojo volilno bazo pred lokalnimi volitvami oziroma referendum celo izvedla hkrati z njimi. Grims je željo po sočasni izvedbi referenduma s predsedniškimi ali lokalnimi volitvami tudi priznal. Tako bi lažje dosegli višjo volilno udeležbo in možnost kvoruma zavrnitve, ki predvideva, da mora zakon zavrniti vsaj petina volivcev.

INFOGRAFIKA: Delo

Več kot 50-odstotno volilno udeležbo smo poleg referenduma o vstopu v Evropsko unijo in Nato namreč imeli le še na referendumu o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, ki pa je potekal hkrati s predsedniškimi volitvami. Za tem pa je že sledil referendum o zakonu o vodah, ko je na volišča prišlo 45,24 odstotka volilnih upravičencev, in kot menijo v Golobovi koaliciji, so že takrat in nato še na volitvah volivci jasno pokazali, da ne želijo več politike SDS. »Taktiziranja in politična preigravanja napredka ne prinašajo, a hkrati jemljejo dragocen čas,« je povedal vodja Golobovih poslancev Borut Sajovic in nadaljeval, da je čas zahteven in odgovoren, a bodo naredili vse, da za draginjo najdejo ustrezne rešitve. Prepričan je, da se zgodba s slabim polnjenjem bencinskih rezervoarjev ne bo ponovila.

V SDS pa v to, kot vse kaže, ne verjamejo. Slišati je, da računajo, da bo draginja do jeseni gotovo že načela Golobovo javnomnenjsko podporo in bi se zato lahko tehtnica nagnila v njihovo smer. V tem jih utrjuje tudi javnomnenjska raziskava Parsifala. Kot navajajo, naj bi ta pokazala, da bi 41,4 odstotka vprašanih odšlo na referendum glasovat proti razširitvi števila ministrstev.

Deseterica na zaslišanje, a vprašanje kdaj

Ta referendum pa, kot je pred tem namignil tudi že aktivist Vili Kovačič – od njegovega neuspešnega zbiranja podpisov so se v SDS sicer distancirali –, lahko ne bo edini. »Glede na neumnosti, ki jih počne ta vlada, in glede na to, da do tega trenutka ni storila še nič, je pričakovati, da se bo nabrala še kakšna stvar, da bo mogoče izvesti več referendumov hkrati,« je navedel Grims, ki je bil eden glavnih akterjev vlaganja referendumskih zahtev v času Pahorjeve vlade. Teh je bilo sedem, prvič pa smo takrat odločali tudi o treh stvareh hkrati.

»Mnogi referendumi so bili samo orodje v političnem peskovniku za stvari, ki niso imele veliko skupnega z odgovornostjo,« je Borut Pahor dejal po tem, ko so prav zaradi referendumskega cunamija že po koncu mandata njegove vlade dosegli soglasje o spremembah ustave, ko so tudi omejili predlagatelja in uvedli kvorum zavrnitve. Zdaj naknadni zavrnitveni referendum lahko zahtevajo le še volivci. Že razpis in nato uspeh na referendumu sta zato danes bistveno težavnejša.