Golob napovedal podpis dogovora za medicinsko fakulteto v Kopru

Pogajanja o plačni reformi so po besedah predsednika vlade Roberta Goloba v zaključni fazi. Kot je pojasnil na današnji seji DZ, si želi, da bi ji jih do poletja uspelo zaključiti. Verjame, da bo načrt uspešen, če se ne bo »vmes poskušal rušiti na različne načine«.

Premiera je o plačah v javnem sektorju spraševal poslanec SDS Zvonko Černač. »Po dveh letih vaše vladavine polovica javnega sektorja stavka ali je stavkala, druga polovica pa se na stavko pripravlja,« je dejal poslanec. Opozoril je, da obljube ostajajo neizpolnjene, ljudje pa čakajo v vrstah, naj bo to v bolnišnicah ali pred upravnimi enotami. Premiera je spraševal, kdaj bo prevzel odgovornost za stanje, »da ljudje ne morejo normalno do storitev, za katere vsak mesec prispevajo z davki in prispevki«.

Nadaljevanje pogajanj po neuspešni mediaciji, a brez Mirka Stoparja

Golob je pojasnil, da se pričakuje, da bodo do konca tega meseca pogajanja na stebrih, vključno z zdravstvenim sistemom, pripeljali do zaključka in bi pogajanja do poletja zaključili. »Verjamem, da bo ta načrt uspešen, če se ne bo vmes poskušal rušiti na različne načine,« je dejal. Pri tem je ocenil, da imajo nekatere stavke – pa ne tista na upravnih enotah – mogoče bolj funkcijo, »da vzbujajo pozornost, kot pa da bi dejansko naslavljali najbolj pereče probleme«.

Na 34 upravnih enotah stavka do preklica

Nihče ne more imeti plače, ki bi bila nižja od minimalne

Pri tem je poudaril, da je ključno izhodišče plačne reforme, da nihče v javnem sektorju ne more imeti plače, ki bi bila nižja od minimalne. Tudi pri dinamiki izvedbe plačne reforme bo odpravljanje v tem segmentu imelo prioriteto, je zagotovil. Spomnil je še na dogovor s sindikati, zaradi katerega do septembra letos ne morejo vstopati v nobene parcialne dogovore. Tega dogovora se bodo držali, ker plačne reforme ne želijo ogroziti in je namen, da jo tudi izpeljejo, je poudaril.

Dodal je še, da je treba vse skupine naslavljati enakovredno, je pa to po njegovih besedah težko, ker vsaka od njih vidi sebe kot nekoga, ki si »iz kateregakoli razloga bolj zasluži in je bolj enakovredna«. Najlepši primer je po njegovih besedah ravno na področju zdravstva, »kjer ena skupina, ki je sindikalno neizmerno dobro organizirana, ki ima najete svetovalce, ki ima najete odvetnike, pač izsiljuje, da je več vredna od preostalih skupin v tem istem zdravstvu«.

Ponovil je, da se bo popravek plač zgodil za vse naenkrat, tako za negovalce, medicinske sestre, diplomirane medicinske sestre in tudi zdravnike. Da je treba vse spremembe izpeljati naenkrat, pa po njegovih besedah vedo tudi zato, ker so lani prisluhnili upravičenim zahtevam mladih zdravnikov za dvig njihovih plačnih razredov. »Danes je to eden ključnih razlogov, zakaj Fides stavka – ker so bili mladi zdravniki v primerjavi s starejšimi privilegirani, ker danes teh, ki stavkajo, ne zanima, kaj je prav, zanima jih samo to, da je nekdo drug dobil, oni pa ne. In to imenujejo nesorazmerja,« je dejal Golob.

»Ni tako enostavnih rešitev, kot jih poskušajo zdaj nekateri poslanci prodati javnosti. Če bi bile stvari tako enostavne, bi bile že zdavnaj, verjetno v vašem mandatu izvedene,« je še odgovoril Černaču.

Golob za sredo napovedal podpis dogovora za medicinsko fakulteto v Kopru

Golob je med ukrepi za krepitev javnega zdravstva navedel ločitev javnega in zasebnega ter spremembe na področju koncesij. Za povečanje števila zdravnikov je napovedal odprtje tretje medicinske fakultete pri nas. Dogovor z Univerzo na Primorskem bodo podpisali v sredo, prva generacija študentov naj bi se vpisala leta 2027.

Golob je v odgovoru na poslansko vprašanje Tamare Vonta (Svoboda) o načrtovanih ukrepih vlade za okrepitev javnega zdravstva ponovil, da je zdravstvo »prva prioriteta te vlade«. »To se ni spremenilo od prvega dne, ne glede na spremembe v ekipi,« je dejal. Pojasnil je, da je v normativnem načrtu dela vlade za letos 12 zakonov s tega področja in da bo vlada tudi ta teden potrjevala določene nove zakone oziroma izhodišča.

Spregovoril je o predvidenih spremembah zakona o zdravstveni dejavnosti. Premier verjame, da bodo pripravljena izhodišča ta teden potrjena v koaliciji in jih bodo prihodnji teden obravnavali na vladi. »Ta zakon bo v marsičem prinesel tako korenite spremembe na področju javnega zdravstva, da bo spremenil celotno krajino, celoten sistem,« meni.

Po Golobovih besedah gre namreč za enega najtežjih izzivov, saj da se je »dvojna praksa v sistemu razširila prek vseh meja«. Gre za to, da zdravniki, ki so zaposleni v eni od javnih ustanov, svoje delo opravljajo tudi drugje. Ob tem je premier poudaril, da niso vse dvojne prakse napačne, še manj so vse škodljive. Nekatere so po njegovih ocenah zelo koristne in jih bodo tudi v prihodnje spodbujali. Gre za tiste, ki delo izven svoje matične ustanove opravljajo v drugih javnih zdravstvenih ustanovah in tako pomagajo, da javni zdravstveni sistem deluje, je pojasnil.

»Obstaja pa tudi druga kategorija dvojnih praks, ki pa niti približno niso koristne za javni zdravstveni sistem, še manj pa zaželene,« je navedel. Tako bodo po njegovih napovedih v zakonskem besedilu potegnili ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom. Ob tem je zagotovil, da zasebni izvajalci ali koncesionarji, ki imajo svoje zaposlene, s tem zakonom ne bodo v ničemer prizadeti.

Bodo pa spodbujali, da se javno in zasebno ne mešata, da bodo »računi čisti in da ne bo možno, da bi nekdo preusmerjal svoje bolnike iz javnega zdravstva v zasebno, ko bi njemu to ustrezalo za ustvarjanje dobička, v resnici bi pa bolnika prikrajšal za kakovostno oskrbo, kar lahko že opažamo«, je navedel.

Golob zavrnil očitke o politizaciji ministrstva za kmetijstvo

Ta vlada je na ravni EU dosegla premike, ki so izrazito v korist interesom slovenskega kmeta, kmetijska ministrica Mateja Čalušić pa s predstavniki kmetov vodi dialog o njihovih odprtih vprašanjih in zahtevah, je premier Robert Golob v DZ zavrnil očitke o politizaciji kmetijskega ministrstva. Ministrici Čalušić zaupa.

Golob je odgovarjal na poslansko vprašanje poslanske NSi Vide Čadonič Špelič. Ta je vprašala, kako namerava vlada v državi izvajati skupno kmetijsko politiko z ekipo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki po njenem prepričanju ni strokovna.

Spomnila je na razrešitev prejšnje ministrice Irene Šinko, ko je bil glavni argument zanjo, da je v aferi o pretirani vsebnosti pesticidov v nekaterem uvoženem sadju stopila na stran vodstva uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, a je danes Vida Znoj še vedno v. d. generalne direktorice uprave.

»Ji zdaj zaupate? Ste spremenili mnenje? Je to pogojeno s tem, da je zaščitila inšpektorico, ki je protipravno odvzela govedo (v Leskovcu pri Krškem, op. STA)?« je Goloba vprašala Čadonič Špeličeva in pri tem pripomnila, da lahko s tem dejansko ogroža tudi varstvo potrošnikov.

Zanimalo jo je tudi, kako namerava vlada izpolniti obljube o podpori slovenskemu kmetu in izvajati kmetijsko politiko s trenutno ekipo na ministrstvu. Poudarila je, da je vlada razrešila državnega sekretarja Blaža Germška, ki je bil strokovnjak, in ga nadomestila z Ervinom Kosijem, ki je bil nazadnje namestnik generalnega direktorja Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, v preteklosti pa je deloval tudi v policiji in na obrambnem ministrstvu.

Kdo bo obranil interese slovenskega kmeta?

»Vse strokovnjake ste dali v drugi plan. Spolitizirali ste ministrstvo za kmetijstvo,« je vladi in Golobu očitala poslanka in se vprašala, kdo bo v EU branil interese slovenskega kmeta, ki je drugačen kot kmetje iz velikih držav.

Golob je odgovoril, da je vlada na ravni Unije spomladi dosegla premik, ki da je izrazito v korist slovenskemu kmetu. Marca letos sta na pobudo Slovenije, Belgije in Francije svet EU in pozneje evropski parlament po premierovih besedah potrdila spremembo izvajanja skupne kmetijske politike, po kateri se za male kmete (z manj kot desetimi hektari obdelovalne površine) zmanjša administrativno poročanje in se jih izvzame iz sankcij zaradi neporočanja. »Že samo zaradi tega si vlada zasluži pohvale,« je prepričan Golob.

Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Glede skupne kmetijske politike je dejal še, da smo trenutno v obdobju izvajanja politike za obdobje 2023–2027, o kateri je bil dogovor dosežen v 2021. Žal sta tako prejšnja kot sedanja kmetijska ministrica ugotovili, da skupna kmetijska politika v trenutnem obdobju ni našla pravega ravnovesja med kmetovanjem in ohranjanjem biotske raznovrstnosti. Kmetijske organizacije po Golobovih besedah vladi priznavajo, da se je vendarle nekaj premaknilo in da je vladi skupaj z drugimi državami evropsko komisijo uspelo prepričati, da je slovensko kmetijstvo specifično.

Ministrica Čalušić po Golobovih besedah uživa njegovo zaupanje, saj da vodi zelo učinkovit dialog s kmeti o tem, kako pomagati slovenskemu kmetu. Na mizi so različne stvari, tudi zahteva po izvzetju izplačil za območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost iz dohodninske obdavčitve. »Trenutno rešitve še ni, dialog poteka,« je pripomnil predsednik vlade in izrazil željo, da bo proces uspešen.

Čadonič Špeličeva je v Golobovih odgovorih pogrešala odgovore glede uprave za varno hrano. Prepričana je tudi, da je treba o izvajanju skupne kmetijske politike nadaljevati politično razpravo, tako kot tudi o vprašanju potrebe po spremembah zemljiške politike ter o področju zdravja in zaščite živali. Ogorčena je, da je vlada, kot je dejala, segmentu vzela štiri milijone evrov in s tem ogrozila mrežo javne veterinarske službe ter njeno strokovno delo, medtem pa da je podpirala nevladne organizacije na tem področju.

Razmere na področju migracij pod nadzorom, opozicija straši ljudi

Italija za jesen pripravlja nove ukrepe, s katerimi bodo zaostrili nadzor na meji s Slovenijo, je danes v poslanskem vprašanju glede migracij premieru Robertu Golobu zatrdil Branko Grims (SDS). Predsednik vlade je te navedbe označil za »popolne izmišljotine«, zatrdil, da so razmere pod nadzorom, opoziciji pa očital strašenje ljudi.

Grims je vprašanje postavil v luč nedavne izjave italijanskega zunanjega ministra Antonia Tajanija, da je Italija zaprosila za začasno prekinitev schengenskega sporazuma s Slovenijo.

Na temo teh besed je po zahtevi SDS v petek razpravljal že odbor DZ za notranje zadeve, kjer je notranji minister Boštjan Poklukar ocenil, da je izjava italijanskega ministra »nekoliko ponesrečena ali mogoče medijsko vzeta iz konteksta«. Iz schengenskega sporazuma se namreč ne da kar tako izstopiti, saj ta določa, kakšne so obveznosti posamezne države in kako schengen deluje, je poudaril.

Italija je sicer oktobra lani, formalno zaradi zaostrovanja bližnjevzhodne krize, vzpostavila notranjo kontrolo na meji s Slovenijo, enako kot je Slovenija nato storila na mejah s Hrvaško in Madžarsko.

Grims je danes Tajanijevo izjavo izpostavil predvsem v luči domnevnih groženj migracij za tuje naložbe, razvoj podjetništva in blaginjo prebivalstva. Poslanec in kandidat na prihajajočih volitvah za evropski parlament je namreč prepričan, da je s tem vprašanje migracij postalo »ne samo varnostno, ampak tudi temeljno razvojno vprašanje«.

Golob mu je v odgovoru odvrnil, da je Slovenija privlačno okolje za tuje poslovneže in vlagatelje. Glede mejnega nadzora je poudaril, da ima Slovenija z Italijo odlične odnose in da na vladi še preučujejo, ali bodo notranji nadzor podaljšali. Kot je poudaril, je meja med Slovenijo in Italijo bistveno bolj prepustna kot v primeru Avstrije, ki že dolgo vrši nadzor na svojih mejah.