Gladina jezera se vrača na običajno raven

Kočevje – V občini Kočevje so te dni rešili precej poseben problem: ustavili so naraščanje gladine Kočevskega jezera, ki leži slabih 30 metrov severovzhodno nad mestom. Cevovod, po katerem je odvečna voda iz tega umetnega jezera odtekala v reko Rinžo, se je zaradi mulja in korenin zamašil. »Ta sistem je treba obnoviti v celoti, a ga moramo najprej prenesti z države na občino,« pravi kočevski podžupan Gregor Košir.

»Na srečo nam je uspelo čep v cevi odstraniti in niso bili potrebni drugi posegi. Voda spet odteka in gladina Kočevskega jezera ne narašča več,« pravi Marko Kljun, direktor Komunale Kočevje. Umetno jezero, ki ima površino 1,5 kvadratnega kilometra in okoli tri kilometre obale, je začelo nastajati v poznih sedemdesetih letih v ogromni luknji, ki je nastala z dnevnim kopom rjavega premoga. Kočevski rudnik je deloval 175 let, potem pa so ga leta 1978 zaprli.

Z azbestnim cevovodom premera 40 centimetrov, ki so ga speljali od jezera do niže ležeče Rinže, so pred kakšnimi štiridesetimi leti zagotovili odtekanje odvečne vode. Gladina jezera je bila skoraj ves čas enaka. Te dni pa so ugotovili, da cevovod, ki je dolg okoli 1,2 kilometra, nima upravljavca in ne dokumentacije: ni načrtov in tudi ni znano, kje trasa poteka.


 

Sledila bo sanacija

Z iskanjem na terenu so našli dva objekta, prelivna kanala – eden je bil celo zametan z gradbenimi odpadki –, med katerima je 500 metrov cevovoda. Tam je bila cev zamašena z muljem in koreninami. »Ponekod je zakopana štiri metre globoko,« pravi Marko Kljun po izkopavanjih na terenu, ki so pokazala dotrajanost cevovoda. Izjema je le kakšnih 200 metrov cevovoda, ki poteka po dvorišču podjetja Melamin in ga je podjetje obnovilo.



Zato bo Komunala Kočevje s kamerami opravila pregled celotnega cevovoda in pripravila geodetski posnetek. »Potem se bomo odločili, kako sistem sanirati,« pravi Gregor Košir. Vzporedno se bodo z državo, ki je lastnica vseh voda, dogovorili, da bodo cevovod prenesli na občino. Upajo, da bo država pomagala vsaj pri začetnih vlaganjih oziroma delu sanacije, o kateri seveda še ni jasno, koliko bo stala.
 

Očistili bodo globinsko vodo

Rešiti pa morajo še drug problem, na katerega so opozorili zadnji vzorci vode, ki so jih iz globin prinesli člani Potapljaškega društva Ponirek Kočevje. V primerjavi s prejšnjimi analizami ima jezero, ki je globoko tudi do 40 metrov, v globinah slabše parametre vsebnosti kisika, več je fosfatov in nitratov, voda je tudi bolj motna. Voda na dnu jezera ne kroži in je obremenjena s pretirano akumulacijo hranil, kar je delno posledica naravnih procesov propadanja, delno pa človeškega vnosa. Kočevsko jezero je znano med ribiči in še posebej cenjeno med tistimi, ki lovijo krape in zato mečejo hrano v jezero.



Eden od ukrepov bo večji nadzor nad ribiči, pravi Gregor Košir: »Ključna rešitev pa je odjem globinske vode, kar so uspešno uporabili v primeru Blejskega jezera in drugod v tujini.« Z vzporednim cevnim sistemom, ki bi bil povezan s prvim prelivnim kanalom, bi globinsko vodo nadzorovano jemali iz jezera. Za začetek bi to bil pilotni projekt, s katerim bi potrdili, da globinska voda iz jezera ne ogroža življa v reki Rinži.