Žužemberk – Občina Žužemberk in Gasilska zveza Slovenije nameravata na območju opuščenega kamnoloma Klek postaviti regijski vadbeni poligon, ki ga bodo lahko uporabljali dolenjski in belokranjski gasilci. Pri naložbi se zatika, saj bo bržkone treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Dokler o zadevi ni odločeno, so v Agenciji RS za okolje redkobesedni.

Gre za naložbo, ki bo stala pol milijona evrov, oba deležnika pa si bosta nastali strošek razdelila. Po besedah direktorja žužemberške občinske uprave Jacquesa Grosa gasilski poligon načrtujejo vse od leta 2016. Treba bo zgraditi vso komunalno, cestno in telekomunikacijsko infrastrukturo, urediti ploščad in postaviti 15-metrski stolp za usposabljanje ter urediti brežino. Tu se bodo lahko usposabljali gasilci iz cele regije, medtem ko se morajo zdaj voziti na praktične vaje na Ig.



Ker na večini 50.000 kvadratnih metrov velikem zemljišču, ki ga je občina od pravne in fizične osebe kupila za 80.000 evrov, leži približno 6000 kubičnih metrov zemljine in inertnih odpadkov, bi bilo treba vse to odpeljati na deponijo, vendar je Gros opozoril, da navedbe ne držijo. »Na deponijo smo odpeljali približno sto kubičnih metrov mešanih inertnih odpadkov, strošek pa je bil zanemarljiv,« je za Delo povedal Gros, pri čemer ni razkril, kam so odpadke odpeljali.

Razlika v odpeljanih odpadkih

Agencija RS za okolje (Arso) je pred časom izdala sklep, da za nameravani poseg ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja. Toda zoper sklep se je pritožila okoljevarstvena organizacija Rovo, ministrstvo za okolje in prostor je sklep Arsa odpravilo in jim zadevo vrnilo v vnovično odločanje.



Obstoječe stanje se namreč razlikuje od tistega, ki je bilo predmet zahteve za izvedbo predhodnega postopka, saj je razlika 6000 kubičnih metrov materiala, ki ga v prvi vlogi nosilec posega ni navedel. Predsednik okoljevarstvene organizacije Rovo Zlatko Resman je za Delo povedal, da je občina odpeljala okoli 5000 kubičnih metrov inertnih odpadkov (Gros je je priznal sto kubičnih metrov, op. p.) ter da zdaj ni nobenega razloga več, da bi naložbi nasprotovali, zato nameravajo pritožbo umakniti.



Ogromni kupi zemljine, med katerimi so še zmeraj inertni odpadki (kosi asfalta, zidaki ...), pa jih ne motijo več, ker da so zemljino navozili naknadno, da bi tako na zemljišču preprečili odlaganje vse mogoče navlake, ki v naravo ne sodi.

Nenavadno spravljivi okoljevarstveniki

Toda kljub nenadni in tudi nenavadni spravljivosti okoljevarstvenikov zadeva še zdaleč ni končana, je v postopku in o njej še ni ničesar odločeno. Občina Žužemberk je seznanjena z vsemi ugotovitvami in pozvana, da Arsu izkaže dejansko stanje na območju nekdanjega kamnoloma Klek.



»Po prejetju odgovora z občine bomo na Arsu preverili, ali bosta izvedba in obratovanje nameravanega posega povzročila tako velik vpliv na okolje, da bo zanj treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje,« so za Delo sporočili z Arsa. V podjetju Topos, kjer pripravljajo vso potrebno projektno-tehnično dokumentacijo za načrtovano naložbo, je njihov direktor Dušan Granda napovedal, da bodo z vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja zaprosili v roku meseca ali dveh. Podjetje Topos je že novembra lani zaprosilo novomeško upravno enoto za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo cestne in komunalne infrastrukture na dvanajstih parcelah na območju Poslovne cone Klek, vendar je upravni organ ugotovil, da je vloga pomanjkljiva, ter da ugotovljeno v roku odpravi. Ker tega podjetje ni storilo, je vlogo novomeška upravna enota marca letos zavrnila.