G+ vprašnje: Kako ravnati, ko je zakonske zveze konec?

Sporazumno razvezo zakonske zveze lahko predlagata zakonca pri pristojnem okrožnem sodišču. Pogoj za vložitev predloga za sporazumno razvezo zakonske zveze je, da zakonca predhodno pri notarju v obliki notarskega zapisa skleneta sporazum glede medsebojnih razmerij. Zakonca se morata sporazumeti o delitvi skupnega premoženja, o uporabi najemniškega stanovanja (če sta ga imela) ter o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in ni po svoji krivdi brezposeln.

Ob tem je treba skleniti notarski sporazum o varstvu in vzgoji otrok, preživljanju otrok in o stikih otrok z drugim staršem, pod pogojem, da sta zakonca imela otroka. O vsebini slednjega odloča pristojno sodišče po uradni dolžnosti, saj odloča na podlagi mnenja, ki ga poda center za socialno delo. Pri čemer je sodišče dolžno upoštevati tudi otrokovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Bistvo pri presoji sodišča je dobrobit otroka.

Če se zakonca ne moreta sporazumeti o potrebnih vsebinah za sporazumno razvezo zakonske zveze, lahko eden od njiju vloži tožbo za razvezo zakonske zveze iz razloga nevzdržnosti (to je edini razlog, ki ga zakon določa).
Za nevzdržnost zakonske zveze je dovolj, da jo kot tako subjektivno doživlja en izmed zakoncev. Kdo od zakoncev je povzročil, da je zakonska zveza postala nevzdržna, ni pomembno.

Sodišče po prejemu predloga za sporazumno razvezo ali tožbe za razvezo zakonske zveze, a pred njeno vročitvijo toženi stranki, pošlje predlog oziroma tožbo centru za socialno delo, da ta opravi svetovalni razgovor.

O opravljenem svetovalnem razgovoru center za socialno delo poroča sodišču. Kadar sodišče razveže zakonsko zvezo zaradi nevzdržnosti, odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s starši.

Enako kot pri sporazumni razvezi zakonske zveze mora sodišče, preden razveže zakonsko zvezo, ugotoviti, kako bodo otrokove koristi najbolje zagotovljene.

Zakonec, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen, ima pravico od drugega zakonca zahtevati preživnino. Nepreskrbljeni zakonec sme zahtevati preživnino v postopku za razvezo zakonske zveze, lahko pa tudi s posebno tožbo. S tožbo sme zakonec po koncu postopka za razvezo zakonske zveze zahtevati preživnino le, če so pogoji za preživljanje obstajali že v času razveze in obstajajo tudi, ko zakonec zahteva preživnino.