Evropski parlament potrdil deveti poslanski sedež za Slovenijo

Evropski poslanci so danes na zasedanju v Strasbourgu potrdili predlog sestave evropskega parlamenta v prihodnjem mandatu. V naslednjem petletnem mandatu 2024–2029 bo imel parlament dodatnih 15 poslancev, Slovenija pa bo dobila še enega, devetega evropskega poslanca.

Sloveniji, ki ima zdaj osem evropskih poslancev, naj bi po volitvah v 720-članskem parlamentu pripadalo devet poslanskih sedežev. Končno odločitev o tem bodo sicer sprejele države članice EU.

Dodatne sedeže v evropskem parlamentu bo skladno z danes potrjenim predlogom dobilo 12 držav članic. Po dva bosta pripadla Franciji, Španiji in Nizozemski, po en pa poleg Slovenije še Avstriji, Danski, Belgiji, Poljski, Finski, Irski, Slovaški in Latviji.

Stranke na slovenskem političnem parketu sicer že pogledujejo proti pripravam na naslednje volitve, vseh osem aktualnih slovenskih evroposlancev pa je vsaj za zdaj pripravljenih znova kandidirati oziroma te možnosti ne izključujejo.

Sodelovanje slovenskih evropskih poslancev pri vlaganju amandmajev slabo

V največji vladni stranki Gibanje Svoboda, ki se bo tokrat na evropske volitve podala prvič, neformalni postopki tečejo, formalnih postopkov še niso začeli, kdaj bo sestavljena kandidatna lista, pa evropski poslanec Klemen Grošelj še ne zna napovedati. Tako Grošelj kot njegova strankarska kolegica Irena Joveva, ki sta bila na zadnjih volitvah izvoljena na listi takrat vladajoče LMŠ, od združitve pa sta člana Svobode, sta pripravljena na ponovno kandidaturo.

»Moja želja je, da kandidiram, če bo ta želja uresničena, pa ne vem,« je za STA ob robu plenarnega zasedanja v Strasbourgu dejal Grošelj. Glede namigov, da bi lahko bil kandidat za evropskega komisarja, pa je dejal, da o tem nič ne ve in da o tem z njim nihče ni govoril.

»Slabo leto pred volitvami je še vedno dovolj časa za marsikaj (po)storiti, zato svojo energijo raje usmerjam v to, kaj skozi svoje delo še lahko storim za državljanke in državljane,« pa je poudarila Joveva. Kot je zatrdila za STA, se njena volja do dela ne spreminja, želi pa si, da jo ljudje ocenjujejo na podlagi celotnega mandata, in če bodo presodili, da si zasluži ponovnega, bo »z največjim veseljem nadaljevala svoje delo«.

Postopki evidentiranja so medtem že stekli v SDS, ki se je na zadnje volitve podala v sodelovanju s SLS. Iz njihovih vrst sta se v parlament takrat uvrstila Romana Tomc in Milan Zver.

Z glavo doma, z nogami v Strasbourgu in Bruslju

»V interesu SDS je, da naša poslanec in poslanka, ki dobro opravljata svoje delo, na funkcijo kandidirata še enkrat,« je prejšnji teden dejal prvak SDS Janez Janša. Ali bosta tudi dejansko kandidirala, je po njegovih besedah še v zraku, evidentiranje kandidatov bo namreč potekalo do 30. oktobra, kandidatna lista pa še nekaj časa ne bo znana. Tako Tomc kot Zver sta sicer pripravljena na ponovno kandidaturo.

Prav tako poslanec Franc Bogovič iz vrst SLS, ki mu je preboj v evropski parlament s četrtega mesta skupne liste z SDS uspel s preferenčnimi glasovi volivcev. Tudi tokrat bodo v SLS pri nastopu na evropskih volitvah najverjetneje stavili na povezovanje. Za zdaj po Bogovičevih besedah puščajo odprta še vsa vrata, nekoliko bliže pa so trenutno s pogovori z NSi.

Tudi v SD že nekaj časa tečejo postopki evidentiranja, oba poslanca stranke, Matjaž Nemec in Milan Brglez, pa sta za STA potrdila, da želita nadaljevati svoje delo in bosta znova kandidirala. Brglez je pri tem za STA še navedel, da ga h kandidaturi pozivajo ljudje na terenu, podpira ga tudi vodstvo stranke. Med omenjenima je sicer pričakovati boj za mesto nosilca liste, pri čemer naj bi po nekaterih informacijah trenutno bolje kazalo Nemcu.

Medtem so v NSi postopke evidentiranja že zaključili. Med evidentiranimi kandidati je tudi njihova sedanja evroposlanka Ljudmila Novak, a to avtomatično še ne pomeni tudi njene kandidature, ki je sicer v nedavnih izjavah za zdaj ni izključila.