Eni naravnost v pokoj, druge čaka služba

Ljubljana – Predsednik državnega zbora Milan Brglez bo danes z začasnimi vodji poslanskih skupin določil potek petkove ustanovne seje državnega zbora. Takrat bodo najbrž znani prvi obrisi nove vlade. Zdaj je jasno le, kdo bo zasedel poslanske sedeže, na katerih pa ne bo ministrov zadnjega mandata in nekaterih doslej bolj izpostavljenih poslancev.

Na čelu poslancev strank Desus, SD in NSi ni presenečenj. Začasni vodja poslanske skupine Desus bo Franc Jurša, na čelu poslancev SD ostaja Matjaž Han, predstavnike NSi pa zdaj vodi Matej Tonin. Vodenje poslanske skupine Liste Marjana Šarca (LMŠ) prevzema nekdanji poslanec PS Brane Golubović, v Levici bo to nalogo opravljal Matej T. Vatovec, v Stranki Alenke Bratušek Marko Bandelli, v SNS pa Zmago Jelinčič. Bolj presenetljiva je izbira na vrhu poslancev SDS in SMC. Namesto Jožeta Tanka bo vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec, medtem ko bo funkcijo Simone Kustec Lipicer iz SMC prevzel Igor Zorčič.

Vrsta ugodnosti

Novoizvoljeni poslanci, med katerimi sta skoraj dve tretjini novih, bodo lahko po petkovi seji parlamenta uradno začeli delati. Prejemali bodo od 3600 do4800 evrov osnovne bruto plače, poleg katere jim pripadajo nekateri dodatki in mesečni pavšal za stroške dela v volilni enoti v višini do 800 evrov. Za pavšale poslancem so v državnem zboru tako, denimo, lani izplačali 687.407 evrov.

Tistim poslancem, ki živijo najmanj 60 kilometrov iz Ljubljane, so na voljo službena stanovanja. Za najemnino enega od devetinštiridesetih, s katerimi razpolaga državni zbor, bodo odšteli od 90 do 300 evrov na mesec. Prav tako lahko vozijo službeni avto in uporabljajo službeni telefon, v poslanski skupini pa so upravičeni do strokovne pomoči in izobraževanj.

Pravica do nadomestila

Poslanci, ki se od hrama demokracije poslavljajo, lahko zaprosijo za nadomestilo plače. Do mesečnega zneska v višini 80 odstotkov plače, torej okoli 3000 evrov bruto, so največ pol leta po prenehanju mandata upravičeni tisti, ki ne morejo nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge zaposlitve. Po prejšnjem mandatu jih je, po podatkih državnega zbora, od 64 tistih, ki niso bili izvoljeni ponovno, nadomestilo prejemalo 34, največ iz vrst SDS in PS. Koliko od 54 poslancev preteklega sklica bo zanj zaprosilo tokrat, še ni znano.



Največ poslancev se poslavlja iz vrst SMC, ki ji je zaupanje izkazalo približno trikrat manj volivcev kot pred štirimi leti. Poslanec Saša Tabaković se vrača na oder ljubljanske Drame, za poslanca iz njihovih vrst nista bila izvoljena niti minister za infrastrukturo Peter Gašperšič in državni sekretar Jure Leben, ki naj bi ga zanimalo delovno mesto v podjetju 2TDK. Nekdanji poslanec SMC Bojan Dobovšek, ki je kandidiral s stranko Dobra država, se je na fakulteto za varnostne vede že vrnil, medtem ko bi se poslanec Jani Möderndorfer lahko vrnil v parlament kot nadomestni poslanec, če bi, denimo, Miro Cerar prevzel ministrsko funkcijo.
 

Pogoji za pokoj

Ministrici iz vrst SD Andreja Katič in Anja Kopač Mrak ter namestnik vodje poslanske skupine Jan Škobrne se v parlament prav tako niso uvrstili. Zadnji pravi, da je o njegovih naslednjih korakih še prezgodaj govoriti, Anja Kopač Mrak pa bi se lahko vrnila na profesorsko mesto na ljubljanski fakulteti za družbene vede. Relativna zmagovalka SDS je izgubila dva dosedanja poslanca, Ljuba Žnidarja in Vinka Gorenaka, ki se bo upokojil in se posvetil pisanju knjig.



Brez zelo konkretnih odgovorov so še v Desusu, kjer se jim je število poslanskih mest zmanjšalo za polovico. Predsedniku stranke in večkratnemu ministru Karlu Erjavcu se ni uspelo uvrstiti v parlament, bo pa v primeru povezovanja v vladno koalicijo zagotovo v igri za ministrsko ali katero drugo vplivno mesto. Sedanji minister za kulturo Tone Peršak pa si želi ostati na ministrstvu za kulturo. Tako Peršak kot Primož Hainz in Benedikt Kopmajer, ki sta izpadla iz državnega zbora, izpolnjujejo pogoje za upokojitev, Peter Vilfan bi se lahko vrnil v svojo košarkarsko šolo, nekdanja ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar pa je potrdila, da se vrača na agencijo za zavarovalni nadzor.

Medtem ko so se iz Levice v parlament uvrstili vsi poslanci zadnjega sklica, se to ni zgodilo Alenki Bratušek, predsednici stranke, ki se je s petimi poslanci sicer uvrstila v parlament, po rezultatih pa je dejala, da se ne bi branila osrednjega položaja na ministrstvu za finance.